Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
.1 je namreč večerni veter tako mrzlo bril, kakorje imel<br />
po zimi navado . Ni ne slabotna občutljivost , da nam je<br />
žal za cvetlice, ki jih držimo v roci. Tiste, ki smo jih naj -<br />
poprej bili nabrali, že omahujejo z velimi svojimi glavicami .<br />
Da namje zanje žal, to je občutek prav človeški, ki ga imam o<br />
pri smrti mladih, ravno še le za veselje rojenih stvarec .<br />
Kdor ostane mrzel pri pogledu zvenele kite cvetlic, ta<br />
ne pozná življenja, ta ne vé, kaj je zelenenje, rast , cvet .<br />
Odpuščati se more, če se ukrade kita cvetja prebogatemu<br />
poletju, kteremu se ne pozna toliko . Pa še poleti ne vidim<br />
rad otroka, ki trga brez premiselka cvetlice in jih komaj<br />
odtrgane spet zavrže. Kita venečega cvetja na pisanem<br />
travniku mi je bila od nekdaj že žalosten pogled .<br />
Med tem, ko tako modrujemo, vené nam v roci prvi<br />
darovi pomladi, težko pričakovane prijatlice. Tudi ti darovi<br />
so saj zaslužili, da se veselé življenja in tako hvalij o<br />
svoj ega stvarnika.<br />
Pa le potrpite, ljubi otročički pomladanski, domá se<br />
boste nasrkali novega življenja iz kupice vode, ki na mojej<br />
mizi stoji . Potem se bom še marsiktero uro razgovarjal<br />
z vami, ki ste mi učitelji in učenci .<br />
In če potem umrjete, živeli boste še dalje v mojem<br />
duhu in vsako pomlad boste praznovali vstajenje v rojstvu<br />
vaših sestric ki se bodo za vami rodile .<br />
3. Dan v6likega travna.<br />
V treh tednih so se čudeži dogodili. Nestanovitni<br />
mali traven vrgel je pri odhodu še nekoliko lopat snega<br />
na travnik, da nekoliko ur ni moč razločiti cvetja od snež'nk.<br />
Ledenih móž letos ni bilo, ostali so domá visoko<br />
gori na Rusovskem. Tla so za dalj časa dovolj namočena ;<br />
naraščen mlinski potok veselo goni ko16, nad kterim se je<br />
naselil škorec v votlino lipovega vrha . Ona v sivej delavnej<br />
obleki pridno nanaša gnjezdo, on pa stoji na najvišem<br />
vrhu in razkazuje v jutranjem sol-n.cu svojo kako r<br />
jeklo svitlo, gladko obleko . V borovji na onem homcu<br />
sredi polja in travnikov vpijejo poljske vrane okoli svoji h<br />
gnjezd, iz kterih bo mladina skoro izletela.<br />
Povsod okrog se vse sveti in vse je veselo . Dreves a<br />
4*