Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

tie gane tu gori. Doll nam pa obeta gosto drevje okoli
une hišice goste sence.
Steza, ki vodi z brega, pripelje nas do nečesa, česar
na severni strani tega hriba nismo videli nikjer, namreč
— do vino grad a . Na levej strani steze raste krevljasta
v i n s k a t r t a (vinska lota, Vitis vinifera, Weinstock) precej
na široko v vrstah in se prijema z vilastimi ročicami kólja ,
s kterim je podprta . Kraj steze je napeljana tudi na brajdo .
Stopimo malo bliže ! Zdaj še smemo blizo, jeseni
pa, ko bo grozdje dozorevalo, ne bo varno hoditi p o
vinogradih, kajti lahko se takrat pride v neprijetno dotik o
s čuvaji .
Skoro smo prišli prepozno, težko je najti še kakov
cvet. Tu-le je še e d e n ! Pa kako zanikerno je to zelenkasto
cvetje ! Res, da bi po cvetji in po krevljastih vejah
ne mogel človek soditi, da skriva ta rastlina tako moč v
sebi. Toda zares lepo je okroglo, pri dnu srčasto petero -
krpo in debelo nazobčano listje.
Mali, neznatni, pa lepo dišeči cveti stojé gosto skupaj
v grozdih. Vsak cvet iraa kratko, peto-zoba čašo in pe t
venčečevih lističev, ki imajo pa to čudno posebnost, da
niso pri dnu skup zraščeni, kakor je to pri drugem evetji,
ampak pri vrhu. Venčec sedi tedaj na 5 prašnikih in na
pestiču kakor okrogla strešica.
Znamenita je res ta posebnost ; kakor da bi drobe n
cvet imel to strešico zató, da ga dež in druge neugodnosti
ne morejo motiti in mu nagajati, da ne bi utemeljil posebnega
svojega plodu, malosemne sočnate jagode, iz ktere
se dobiva pijača vseh pijač — vino.
Da, vino! Vino pomlaja star6eka, krepča moža p o
dovršenem delu in ga utrjuje za nove skrbi in nadloge .
Vino je že zato velik dobrotnik čIoveški, ker človeka učí
pozabljati skrbi vsakdanjega življenja. Vino je pijača veselja
vino odpira prijateljska srca ; vino navdušuje duha z
novo srčnostjo. Hitreje se gibljejo misli, laglje stopajo
blagi občutki iz prs globočine ; roka dobiva moč, serce pogumnost
.
Nijedna stvar se tako natihoma in skrivši ne priplazi
in ne postane nag najljubši tovarŠ in najzvestejši sprem-