Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
76<br />
vulgare, gemeiner Dosten), ki smo jo bili nagli uno nedeljo<br />
na tistem gozdnatem griču (glej pod. 29, s) .<br />
Naposled spoznamo tudi sivk o (Lavandula Spica,<br />
Lavendel), da je ustnica, kar je po tolikem izkustvu in<br />
po njenem vonju lahko , da-si na dolgem, golem steblu<br />
stoječi brezlistni cvetni grozdi in čašni zobci, ki se p o<br />
cvetji zapró, nekoliko zakrivajo plemenski značaj .<br />
Bazun nekterih prav poredkoma rastočih poznam o<br />
zdaj skoro vse rodove plemena ustnic, karjih pri nas raste .<br />
Samo enega nam še manjka. Bomo že še našli ktero njegovih<br />
rastlin, saj smo že poprej, ko smo o srčnicah govorili,<br />
povedali, na čem da jo bomo spoznali .<br />
Svatje tega vrta odvrnili so nas od prezalcev, s kterind<br />
smo se hteli najbolj pečati ; in ravno tu naj demo<br />
nektere najbolj navadne plevele kuhinjskih vrtov, kterib,<br />
ne bi o ten času na nijednem vrtu zastonj iskali. Sploh<br />
so nekteri pleveli pravi večni Judje. Komaj sneg skopni<br />
spomladi, že so tu in zima jih mora nazadnje s silo pregnati<br />
. Ni ga tedna v letu, dokler sneg in srež ne pokrivata<br />
tal, da ne bi po obdelanej zemlji našli več teh rastlin .<br />
Pleveli so tako rekoč niti, ki vežejo rastline, ktere se druga<br />
za drugo na tleh vrsté tri letne čase dolgo, v pisane pietenine,<br />
kterih zima vendar ne more tako popolnoma raztrgati,<br />
da bi jih pomlad morala spet prav od začetka začenjati<br />
plesti. Sicer nismo voljni, plevele tako rado imeti ,<br />
kakor rastline travnika in pisanega loga, vendar pa imajo<br />
pravico tirjati od nas, da jih ne preziramo, da ne mislimo<br />
nanje vedno z obzirom na dobičkarijo, ktero se vé da<br />
vedno hočejo prostrizati . Neprenehoma preganjani in za -<br />
tirani se vendar vedno spet povračajo, kakor krive človešk e<br />
misli in vraie, kterih tudi ni moč zatreti, ker srodne s<br />
pravimi mislimi prav blizo njih kab in iz ravno tistega vira<br />
hrano dobivajo. Zraven pa nas tudi učó , kako rodovitna<br />
da je zemlja. Vedno plevemo plevel, in vendar še ostaja<br />
semena toliko, da ga izraste še vedno preveč . Saj menda<br />
nijeden ne misli, da plevel izraste sam od sebe, ne iz<br />
semena !<br />
Zdaj ko čutimo, da pleveli morejo tudi izbujati misli<br />
v nas se nam zdé bolj vredni pogleda . Ko pogledamo