Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
19 8<br />
rane branijo jim nekako, da se ne morejo mirno in pravilno<br />
razvijati . To prikazen smo poprej že zapazili bili<br />
na lipi (stran 62) . Pred nami stoječi glogov grm pa n i<br />
bil nikdar obrezan, njegovo listje ima tedaj svojo prav o<br />
podobo , ki pa tudi na takih neprimulj enih grmih kaž e<br />
razne prernembe. Oba grma, glog in trno1jica, nam dajeta<br />
priložnost, da se naučimo , v čem da se razločujet a<br />
trn in bodica . Trn se naredi vselej iz mladike, ki se<br />
shujša v brezlistno, krepno., špičasto vejico ; je tedaj lesni<br />
izrastek . Bodice so pa le izrastki povrhnega luba, od kterega<br />
jih je vselej lahko odlupiti . Zato je pa pregovor, ki<br />
izgovarja kakor skala trdno resnico: „vsaka roža je trnata”,<br />
velika znanstvena pomota ; kajti to, kar b6de na roži, ni trnje,<br />
ampak so bodice (Stachel) . Nijedna roža nima trnja 1 Crni trn<br />
ima svoje imé od črno-rjavega svojega lubja ; glogu se pa<br />
reče tudi beli trn zavolj svetlosivega njegovega lubja .<br />
Vidi se skoro, da bo današnji naš pot jako trnat ;<br />
pa nič ne d.6 ; na zadnje se borno prepričali, da ni ravn o<br />
nikakoršna težava vajenemu očesu, da že po listji razločuje<br />
najbolj navadna listna drevesa. Nekoliko vaje le<br />
treba, pa moremo že samo po enem listu spoznati vsak o<br />
drevo. In gotovo se ne tirja preveč, če se reče, da je<br />
dolžnost vsacega izobraženega človeka, da spozna prijatle ,<br />
ki mu delajo senco na njegovih sprehodih, ki mu sob o<br />
prijetno grejejo in sto drugih služeb opravljajo. Bukev ,<br />
brest — kako klasični imeni ! Pesnik navdušeno poje o njim a<br />
— pa večidel ne mnogo o njima. Marsikteri navdušen i<br />
pesnik prišel bi v sitno nepriliko, da ga prijazno poprosij o<br />
njegove zamaknjene čitateljice, naj jim vendar pokaže trepetliko<br />
, o kterej je pel, in ktere belkasta „peresa” je<br />
slišal šepetati. „Slovansko lipo” vsak pozna, ali je saj čul<br />
o njej ; nemški hrast tudi. Pa izmed tistih, ki največ govoré<br />
in vpijejo o njem, kakor o podobi nemške sile, le<br />
malokdo vé, da rastó pri nas razun drugih dve vrsti hrastov,<br />
izmed kterih imajo Nemci le eno , namreč graden<br />
(Steineiche) za podobo svoje nemške kulturne sile. 0 jelši<br />
bi se moglo ravno to reči , da jo malokdo pozna. 0 leski<br />
tudi , ktero ljudje spoznajo večidel le po lešnikih in po<br />
leskovih palicah .