Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

19 8
rane branijo jim nekako, da se ne morejo mirno in pravilno
razvijati . To prikazen smo poprej že zapazili bili
na lipi (stran 62) . Pred nami stoječi glogov grm pa n i
bil nikdar obrezan, njegovo listje ima tedaj svojo prav o
podobo , ki pa tudi na takih neprimulj enih grmih kaž e
razne prernembe. Oba grma, glog in trno1jica, nam dajeta
priložnost, da se naučimo , v čem da se razločujet a
trn in bodica . Trn se naredi vselej iz mladike, ki se
shujša v brezlistno, krepno., špičasto vejico ; je tedaj lesni
izrastek . Bodice so pa le izrastki povrhnega luba, od kterega
jih je vselej lahko odlupiti . Zato je pa pregovor, ki
izgovarja kakor skala trdno resnico: „vsaka roža je trnata”,
velika znanstvena pomota ; kajti to, kar b6de na roži, ni trnje,
ampak so bodice (Stachel) . Nijedna roža nima trnja 1 Crni trn
ima svoje imé od črno-rjavega svojega lubja ; glogu se pa
reče tudi beli trn zavolj svetlosivega njegovega lubja .
Vidi se skoro, da bo današnji naš pot jako trnat ;
pa nič ne d.6 ; na zadnje se borno prepričali, da ni ravn o
nikakoršna težava vajenemu očesu, da že po listji razločuje
najbolj navadna listna drevesa. Nekoliko vaje le
treba, pa moremo že samo po enem listu spoznati vsak o
drevo. In gotovo se ne tirja preveč, če se reče, da je
dolžnost vsacega izobraženega človeka, da spozna prijatle ,
ki mu delajo senco na njegovih sprehodih, ki mu sob o
prijetno grejejo in sto drugih služeb opravljajo. Bukev ,
brest — kako klasični imeni ! Pesnik navdušeno poje o njim a
— pa večidel ne mnogo o njima. Marsikteri navdušen i
pesnik prišel bi v sitno nepriliko, da ga prijazno poprosij o
njegove zamaknjene čitateljice, naj jim vendar pokaže trepetliko
, o kterej je pel, in ktere belkasta „peresa” je
slišal šepetati. „Slovansko lipo” vsak pozna, ali je saj čul
o njej ; nemški hrast tudi. Pa izmed tistih, ki največ govoré
in vpijejo o njem, kakor o podobi nemške sile, le
malokdo vé, da rastó pri nas razun drugih dve vrsti hrastov,
izmed kterih imajo Nemci le eno , namreč graden
(Steineiche) za podobo svoje nemške kulturne sile. 0 jelši
bi se moglo ravno to reči , da jo malokdo pozna. 0 leski
tudi , ktero ljudje spoznajo večidel le po lešnikih in po
leskovih palicah .