Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

10
ki m as t a p o k ali c a (Silene nutans, tiberhangendes Leim -
kraut , 2), ki ima vse cvetne vejice na eno stran viseče.
Lahko se ločijo pokalice od Mega in kukovičje rože , ker
imajo le tri vratove in brazde na pestiču poslednji imat e
jih pa pet, kakor poljska smiljka . Po vsej meji vidim o
rasti za nas novo vrst poslednjega rodú , ki jo koj spoznamo,
da je smiljka, če ima ravno mnogo manje cvetje . To
je n a v a d n a s milj k a (Cerastium triviale, gemeines Hornkraut)
.
Nad ržjo razširja se velika s pšenico posejana njiva .
Pšenica je še vsa zamotilo-zelena, po tem se lahko loči
od bolj plavkasto zelene rži. Bolj gosta je, ker njeni široki,
močni listi izpolnuj ejo prostor med bilmi bolje , kako r
rženi. Njiva je sicer v bregu , pa vendar pšenica dobro
raste, ker prst ni peščena . Zato se pa tudi tako dobro
počutijo tukaj modre plavice (modrice) in p u r p e l i c e ali
divji mak (Papaver Rhoeas , Klatschrose) , &gar cveti
se svetijo kakor zareče oglje. Makov rod dela s e nekterimi
drugimi, izmed kterih krvavi mlečnik že poznamo *) ,
svoje posebno pleme , makovce (Papaveraceae) , ki se
deli v tri skupine , kterih srednja obstoji za Slovenijo iz
treh rodov : krvavi m 1 e 6n ik (Chelidonium), c e d u lj k a
(Glaucium) in m a k (Papaver) . Vsi trije imajo prav obil o
ostrega mlečka , ki je v ceduljki živo-rumen, v krvavem
mlečniku temno-rumen , v maku pa bel . Vsi imajo tud i
to posebnost , da njih tenki venčečevi lističi v še zaprtem
popku niso , kakor navadno , pravilno nabrani ali skup
zviti, ampak nepravilno v tisoč gub na kup zmečkani .
Kedar se odprete obe čo1nasti , veliki &gird loputici makovega
cveta, tedaj se pokažejo med njima štirje venčečevi
lističi kakor kepa zmečkanega svilnega papirja .
Po naših žitnih poljih raste razun purpelice le š e
mak poluta rt (Papaver hybridum, Bastard-Mohn), čegar
prašnične niti so proti koncu širj e plodno glavico ima
okroglo in poraščeno s proč stoječimi ščetinicami. Po visocih
planinah pa raste planin s k i m a k (Papaver alpinum,
Alpen-Mohn) , ki ima šilaste pra gni6ne niti , jajčast o
'') Glej podobo 22, stran 90 .