08.02.2013 Views

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

73<br />

in1jivo lepoto,kakor je občudovanja vredna,<br />

uničimo, če jih še tako rahlo primemo .<br />

Tu počiva v navadnem svojem zlaten gnjezdeeu, vcvetu<br />

ostro-tistega regrata, zeleno-svitel hrošč padavee (Cryptocephalus<br />

sericeus, Fallkafer) . Na roki se nam potuhne ,<br />

kakor da je mrtev, in misli s tem izbuditi v nas usmiljenje.<br />

Tam leta dečkom dobro znana z o r i c a (Pontia cardamines<br />

, Aurorafalter), pisana bližnja žlahtnica vsakdanjim<br />

metuljem belinom, ki neěislani od nas srkajo med iz<br />

cvetja okrog.<br />

Naga hoja preplaši vse polno kobilic po gozdnej travi .<br />

majhne so še in neme, saj so še-le ličinke brez kril . Se<br />

enkrat se morajo leviti, da dobijo krila, na kterih sprednjem<br />

paru imajo pa samo samci čudno tisto pripravo, s<br />

ktero cvrčé. Vetrasti Horaci bi bil mogel ravno tako zavidati<br />

kobilici kakor cvrčku zavolj zamo čIjivosti njegove<br />

samice .<br />

Treba, da se spomnimo, da vsaka rastlina, koliko r<br />

jih tukaj stoji, dobila iz velike vojske žuželk svojega mota<br />

v nastanitev, nektera tudi dva ali tri, kterim mora dajat i<br />

živeža in stanovanje. Skoro vse žuželke namreč , ki živé<br />

ob rastlinstvu, živé le na posebnih rastlinah, niso tedaj<br />

zadovoljne z vsako. Nektere žuželke se pa potem iz hvaležnosti<br />

oblačijo v ravno tako barvano obleko, kakorgno nos i<br />

rastlina, ki jih je izredila. Tu kraj male mlakuže raste<br />

močno dišeča meta (Mentha, Mttnze) . Vedeti moramo, da<br />

skoro gotovo sedé po njej ličinke zelene 6it ono sk e<br />

(Cassida viridis, Sehildkafer), ki bi jih drugače ne mogli<br />

najti, ker so na tanko ravno tako zelene, kakor meta . Popolni<br />

hrošč je tudi tako zelen .<br />

&duce je priplavalo do najvišega mesta današnje poti<br />

in dobro pripeka z jasnega neba. Nijeden vetrič se ne<br />

gane. Marsiktera nema cvetlica medlé uklanja drobno<br />

svojo glavico in čez vse razširja se poldanski mir in tihota.<br />

Preden se vrnemo proti domu, se ge enkrat oglejmo<br />

in vtisnimo si dobro v glavo čarovni ta pogled. Srečn o<br />

veselje, zlati mir, ki se v nas prelija iz pomladanske prirode,<br />

povzdigujeta nas nad žalostno vsakdanjost . Kdor je<br />

občutljiv za tako veselje, ta ima najbolji ščit zoper slabosti,

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!