Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

47
Podoba 12.
Kurje Zdravje, Draba verna .
a posamni evet ; — b tenka po -
srednja mrenica v plodu, na njej
visé semenska zrna ; zunanji lo -
putici ste odpadli .
linam. Kakor las tenka koreninica
nosi prav pri tleh
mično listno rožico, iz ktere se
dviguje tenko , komaj palec
visoko steblo . Na njem vis i
nekoliko drobnih cvetkov, na
kterih vsacem zagledamo s
pomočjo lupe (povekševalne
eklene leče) po štiri čaš'ine
listke, štiri venčečeve lističe,
štiri dalje in dva krajša praš -
nika in v sredi po en pestič .
Iz pestiča naredi se plod, od
kterega, kedar dozori, odpade na vsake] strani žlebasta
loputica, ki ste od strani obdajali tenko, prozirno, na rebr o
napeto kožico. Po obeh stran6h te kožice sedi na rebro
pripeto drobno semensko zrnje .
Zraven kurjega zdravja stoji tudi, povsod znan in
nikjer doma, navadni p l e e c (Capsella bursa pastoris ,
Hirtenthsch el) . Zdaj tudi v njem lahko spoznamo križnic o
(Kreuzblüthler, Cruciferae), rastlinsko pleme, ki je najbol j
razširjeno in se izmed vseh naj lože spoznA . Na tacih
peščenih gričih najraje stanuje ena izmed najlepših letni h
prvenk. Vidimo jo, vijoličasto cvetečo velikonočnic o
(Pulsatilla vulgaris, Küchenschelle) . Z dolgimi mehkimi
lasci pokrito steblo nosi vedno le en gestolisti6en cvet, v
kterem vse polno prašnikov obdaja množino pestičev. Pod
cvetom se vidijo na steblu razparani, kosmati krovni listki.
Čez nekoliko časa bodo odpadli vsi drugi cvetni deli, sam o
dolgorepati plodiči bodo stali na jako podaljšanem steblu
kakor kake svitlosive lučice. Takrat bodo tudi zdaj še mal i
listi veliki in popolnoma razviti. Lahko spoznamo v velikonočnici
bližnjo žlahtnico veternice in tedaj zlatičnico,