Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
199<br />
Pri nas Slovencih je saj to dobro, da so večidel skoro<br />
vsi naši pesniki in pisatelji izprezali se iz kmetiških brstov,<br />
ki, ako se niso o prirodi nič posebnega naučili v šolah,<br />
saj niso pozabili tega, kar znajo simo od otroških let. Pa<br />
to ni dovolj ; saj ne bi nijeden takih ljudi mogel mi dobro<br />
odgovoriti na vprašanje : v čem se razločuje leskov list, na<br />
priliko, od jelševega ; ako tudi dobro pozna lesko in jelšo .<br />
Da odgovorimo na to vprašanje, nam ravno dobro<br />
pride list, ki je ravno zdaj padel z leskovega grma. Zraven<br />
njega stoji je1a. Primerjajmo leskov in jelšev list, ker<br />
sta si oba jako podobna, da njih podobi laže obdržimo<br />
v pameti .<br />
Oba sta sploh okrogla, obéh rob je napiljen. Sicer<br />
si pa nista nič več podobna . List Ieske (Corylus avellana<br />
, Haselstrauch) se ne zóži po6agi, ampak na enkrat<br />
v dolg rt, rob je dvakrat napiljen, t. j . on ima veče zobove,<br />
kteri so spet nazobčani . Tam, kjer se pecelj drži,<br />
je listna ploskev nekoliko srčasto izvihana. Vés list je<br />
mehak čutiti, ker je poraščen po spodnjej plati , po žilah<br />
in po peceijnu, s tenkimi kocinicami.<br />
List črne jelše (Alnus glutinosa, Schwarzerle) pa<br />
ni na koncu rtast, ampak mulast, mnogokrat tudi vdr t<br />
(izrobljen) . Rob je nepravilno izbokan in nazobčan , ne<br />
napiljen, t. j . zobovi niso podobni zobovom pile (žage),<br />
ampak so bolj nepravilni , podobni ostrim mo1javam dalj -<br />
nega obzorja. Niso nič kocinasti, v mladosti so smolnati,<br />
in se zožujejo v bolj dolg pecelj .<br />
Tu se zastonj ogledujemo po našej drugej jelši, p o<br />
belej j e l š i (Alnus incana, Weiss-Erle), ki rada raste po<br />
bolj suhih krajih po gorah, med tem ko črna jelša ljub i<br />
bolj mokrotna tla. List bele jelše je skoro bolj podoben List u<br />
leske kakor listu črne jelše, ker je rtast in razločno dvakrat<br />
napiljen. Razločuje se pa vendar lahko od leskovega lista, ker<br />
ni kocinast in pri dnu ne srčast, ampak ravno zaokrožen .<br />
Na spodnjej plati je sivo-zelen, na zgornjej pa zamolkl o<br />
in svetlo zelen. Ta barva dolnje listne plati in pa sreberno-sivo,<br />
precej gladko lubje dajeta jej imé b el e jelše .<br />
Po lubji jo je prav lahko razločiti od črne jeie, ktere<br />
lub je črno-rjav in razpokan v male skorjaste luske . Bela