Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

199
Pri nas Slovencih je saj to dobro, da so večidel skoro
vsi naši pesniki in pisatelji izprezali se iz kmetiških brstov,
ki, ako se niso o prirodi nič posebnega naučili v šolah,
saj niso pozabili tega, kar znajo simo od otroških let. Pa
to ni dovolj ; saj ne bi nijeden takih ljudi mogel mi dobro
odgovoriti na vprašanje : v čem se razločuje leskov list, na
priliko, od jelševega ; ako tudi dobro pozna lesko in jelšo .
Da odgovorimo na to vprašanje, nam ravno dobro
pride list, ki je ravno zdaj padel z leskovega grma. Zraven
njega stoji je1a. Primerjajmo leskov in jelšev list, ker
sta si oba jako podobna, da njih podobi laže obdržimo
v pameti .
Oba sta sploh okrogla, obéh rob je napiljen. Sicer
si pa nista nič več podobna . List Ieske (Corylus avellana
, Haselstrauch) se ne zóži po6agi, ampak na enkrat
v dolg rt, rob je dvakrat napiljen, t. j . on ima veče zobove,
kteri so spet nazobčani . Tam, kjer se pecelj drži,
je listna ploskev nekoliko srčasto izvihana. Vés list je
mehak čutiti, ker je poraščen po spodnjej plati , po žilah
in po peceijnu, s tenkimi kocinicami.
List črne jelše (Alnus glutinosa, Schwarzerle) pa
ni na koncu rtast, ampak mulast, mnogokrat tudi vdr t
(izrobljen) . Rob je nepravilno izbokan in nazobčan , ne
napiljen, t. j . zobovi niso podobni zobovom pile (žage),
ampak so bolj nepravilni , podobni ostrim mo1javam dalj -
nega obzorja. Niso nič kocinasti, v mladosti so smolnati,
in se zožujejo v bolj dolg pecelj .
Tu se zastonj ogledujemo po našej drugej jelši, p o
belej j e l š i (Alnus incana, Weiss-Erle), ki rada raste po
bolj suhih krajih po gorah, med tem ko črna jelša ljub i
bolj mokrotna tla. List bele jelše je skoro bolj podoben List u
leske kakor listu črne jelše, ker je rtast in razločno dvakrat
napiljen. Razločuje se pa vendar lahko od leskovega lista, ker
ni kocinast in pri dnu ne srčast, ampak ravno zaokrožen .
Na spodnjej plati je sivo-zelen, na zgornjej pa zamolkl o
in svetlo zelen. Ta barva dolnje listne plati in pa sreberno-sivo,
precej gladko lubje dajeta jej imé b el e jelše .
Po lubji jo je prav lahko razločiti od črne jeie, ktere
lub je črno-rjav in razpokan v male skorjaste luske . Bela