Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

61 —
C''rešnje velike , še oble mlade storže, zdaj prav mitro
rastó in ki bodo do jeseni zreli. Pragrani cveti odpadejo ,
ko otresejo cvetni prah, in puščajo na mladikah prazen
prostor, ki daje gostim vejam starih borov posebno, pravilno
škrbasto podobo.
Pa od kod pride še velik razloček v celej podob i
starega bora nasproti smrekam in jelkam ? Poslednje s o
vedno do vrha ravne, prave vejnate piramide ; bor pa krevljasto,
nepravilno vejnato drevo !
Til blizu starega bora v sum i , prod ktero stoji on
kakor na straži, vidimo mlade smreke, jelke in bore skupej .
Bori so unima dvema popolnoma enaki gledé piramidast e
rasti in gledé vej v vretencih stoječih . Da, pa če jih bolj
dobro ogledamo, najdemo na mladih borih še lastnost, ki
bi jih morala priganjati še k bolj pravilnej rasti, kako r
une. Vsaka mladika ima namreč le na koncu popke, iz
kterih izraste ena srednja mladika, ki staro podaljšuje, in
pa tri do pet okoli nje v vretencu stoječih. Smreka in jelka
nasproti pa imate po mladikah še stranskih popkov, i z
kterih se razvijejo nepravilno stoječe mladike .
Da je tedaj ravno bor, ki izgubi v starosti pravilno
svojo piramidasto rast, to ima zunanji. vzrok . In ta so
mnogovrstne žuželke, ki kakor ličinke (ena še ce16, k o
popolnoma razvita) živé v strženu borovih mladik in ki za
svoje prebivališče še najraje si izberÓ najbolj sočnato srednj o
mladiko . Ta se zavolj tega vselej posuši in nadomestiti j o
mora stranska mladika, to se pa malo kdaj tako popolnoma
doseže, da ne bi trpela pod tem šibka debelna rast.
Mislimo si to mesarjenje na morebiti 30 čevljev visoce m
boru vsako leto, večkrat in na več krajih, pa se ne bomo
več čudili, da zadobi vse drugačno podobo . Smreka in jelka
teh sovražnikov nimate.
Ko srno stopili v gozdek, obdaja nas kakor s še -
stilom izmerjeno jelovo drevje , od kterega že vemo od
unkraj grape, da mu je črta zavojnica edina postava . Njegov
rod sega bolj daIječ nazaj v starodavne čase , kakor
kterega koli druzega našega drevja . Že med tistimi rastlinami,
ki so pred tisoč in tisoč leti umiraje nam delale
premog, stalo je jelovo drevje. In v resnici je, hrastu al i
r, *