Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

17
I . Po grmovjl in mejah.
dud vihar malega travna razsaja in vrši skoz vrhove
golega drevja. To je srd zime , ker je njeno gospodarstvo
zdaj pri kraji in ker mora oditi. Veter stresa jezo nad
suhim. listjem, ki je do zdaj obviselo na hrastu in gabru ,
in podi je kar čez glavo v umih vrtincih po vedno še
rjavem travniku . Ker odpodena grozovitnica tako razsaja ,
smehlja se novi gospodar , pa le bolj skrivši še ; pod grmovjem
in mejami preži na tihem, kdaj da zima popolnoma
odide ; to so prve pomladanske rastline, mlade po -
mladi prizanesljivo veselje zmage . Smehljanje pomladi zavolj
srditega ropotanja begunice zime ima pa svoj vzrok, kajt i
njena jeza služi le v prid njenej srečnej naslednjici, kakor
jeza vsaka le sama sebe kaznuje . Saj pomlad komaj čaka, d a
se drevje popolnoma osnaži in obriše, ker hoče novo listje
po vejah obešati. Tedaj mora staro poprej se umakniti.
Cvetlice doli na tleli so pa dovolj v zavetji, njim vihar ne
more škodovati. Šibka rastlinica tam, rumeno ti čj e
m l ek o (Ornithogalum luteum, gelbe Vogelmilch) nagibuje
le malo k tlam svojo rumeno glavico, zlato zvezdico . Prašaj e
gleda otrpnele, suhe listne mrliče , ki jih je morala od -
riniti, če ravno težko, da je zamogla izpod njih in med
njimi izrasti. Na enem takem malem prostorčeku vstajenja
ležal je javorov list, v kterega je luknjo ugrizel bil
hrošč, ki je zdaj tudi že davno mrtev . lz te luknje mol i
zdaj lepa cvetlica, ki je morala vzeti to pot skoz smrt v
življenje. Lepa podoba večnega pomlajenja prirode! Lahk o
spoznamo po cvetji, da je rastlinica plemena lilij, kajti njen
cvet je pravi lilijasti cvet. Okoli pestiča v sredini stoji 6
prašnikov in ravno toliko cvetnih lističev. Opominja na s
pa njih skorej zelena doljna stran, da se varujemo koj od
začetka zmote . To nam ni pravi ven6eč, ker sta čaša in
ven6eě v eno zraščena.
Meja sama, v ktere varstvu je razcvetelo se ti6je
mleko, je cela in vsa le podoba prehoda iz smrti v življenje.
Zraven strašilnega znamenja smrti, zraven še trdn o
visečega suhega gabrovega listja preza se tisoč zlatih zvezdi c
drenovega cvetja. Navadni dren (Coruns mascula) in
Mirje letni časi . 9