Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
i premoga bilo , Bog v6, ali M se bila tako razvila zdaj<br />
obrtnija (industrija), kakor se je .<br />
Tej velikanskej povestnici , s ktero se preslica more<br />
ponašati pred mnogimi drugimi svojimi sestricami, se popolnoma<br />
prilega njena podoba in razvitev. Preslica nim a<br />
stebla, listja in cvetja take podobe , kakoršno smo si v<br />
umu posneli iz stebel, listja in cvetja druzih rastlin, ki<br />
nas obdajajo . Tit, kjer zdaj stoji ta čudna podoba mesnate<br />
barve, stal bo čez nekoliko tednov gospodinjam zna n<br />
konjski rep, bolj še znan v prejšnjih časih, ko je bilo<br />
po kuhinjah še več medne in cinaste posode, ktero so z<br />
njim likale in čistile. Konjski rep so listnata presličn a<br />
stebla. Ko so pomladanska stebla iz svojih betičev izsul a<br />
brezštevilne množine drobnega trosa in koralo potem se<br />
posušila, izraste iz podzemeljske korenike drug popek , iz<br />
kterega se razvije drobna mala smrekica , ki je vsa sestavljena<br />
iz votlih členov kakor uno pomladansko plodn o<br />
steblo .<br />
Tam-le na travniku vabijo nas k sebi nektere rdeč e<br />
cvetlice ; gremo k njim in spoznamo lepe rožno-rdeče cvetne<br />
grozde di g e č e m o š n j i c e (Orchis morio, Knabenkraut) .<br />
Ta cvetlica ud tistega, prečudnega cvetja tako prebogatega<br />
rastlinskega plemena, kteremu prava domovina so<br />
vroči kraji, med tem ko se naše srednje-gorko podnebje mora<br />
zadovo1javati z bolj priprostimi, manj čudnimi njegovimi<br />
udi. K u k o v i c e (Orchideae), znano imé teh krasnih cvetlic,<br />
so veselje in nadloga naših rastlinarnikov ; saj do zdaj se<br />
je še trdovratno branila vsaka kukovica, iz semena izrediti<br />
se . Zato se pa moramo vdati (če se hočemo veseliti njihovega<br />
cvetja) in pripravljati tem svojeglavnim stvaré m<br />
po rastlinarnicah take okoliščine življenja, kakorŠne ljubij o<br />
domá v vlažnih gozdih vročih krajev. Naga mošnjica, kakor<br />
vse domače kukovice, ne zametajo zemlje, matere tudi drugih<br />
rastlin ; njih južno-amerikanske sestre pa iščejo družbe<br />
tičev in naseljujejo se po trhljenem lubji tamošnj ega velikanskega<br />
drevja.<br />
Ena posebnost je najbolj, po kterej se kukovice čudn o<br />
ločijo od druzih cvetečih rastlin. Njih prašnice so namre č<br />
vse drugačne, kakor pri drugih rastlinah. Vse druge eve-