08.02.2013 Views

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

120<br />

vije véliki pecelj, potem postranski peceljni, na teh vsak<br />

posamen listek in potem vsak njegov konček. Mesca rožnika<br />

je mogoče to videti vse na enem praprotnem šopu.<br />

Zdaj pa poglejmo spodnjo stran popolnoma doraslega<br />

mahala. Pravilne listne žilice obračajo najpoprej pazljivost<br />

nag () nase. Vse drugače , lepše in bolj praviln o<br />

tečejo , kakor žilice listov cvetečih rastlin .<br />

Po tern, kakor se žilice delé, ravnA, se razdelitev plodnih<br />

kupčkov po listih. Na podlesnici stojé plodni kupčki<br />

po obéh stranéh posreduje žilice v vrstah. Z lupo se nam<br />

vidi vsak kupček , da je sestavljen iz `peceljnatih okroglih<br />

glavičic, preko kterih je pregrnjena okrogla kožica, tako<br />

imenovano z agr i n j al c e . Te glavičice imajo v sebi neizmerno<br />

drobne mehurčke, tros (Keimkorn) imenovane. Ce<br />

le površno štejemo plodne kupčke na vélikem mahalu ,<br />

in glavičice v enem kupčku in tros v enej glavičici, naj -<br />

demo, da je na njem 12.000 plodnih kupčkov, več kakor<br />

pol milij ona glavičic in več kakor 15 milijonov trosov .<br />

Da se prav živo prepričamo o neizmernej množin i<br />

praprotnega semena (ker tros je seme neke posebne vrsti ,<br />

kar bomo koj videli), treba samo zrelo mahalo, čegar<br />

kupčki so črni, tedaj še ne izpraznjeni, položiti za nekoliko<br />

. dni na bel papir in je z knjižico ali lahko deskic o<br />

pokriti. opazno odvzamemo potem pokrivalo in ma -<br />

halo, najdemo na papirji celo mahalo s črnim praho m<br />

naslikano. Ta prah je neizmerno droben tros, ki je padel<br />

na papir iz glavičic, ki so se med tem izprezale. Med<br />

prstmi skoro ne čutimo tega prahú, tako droben je .<br />

Iz vsacega posameznega tacega zrna, ki ga tros al i<br />

klično zrno (Spore oder Keimkorn) imenujemo, vzrast e<br />

v ugodnih okoliščinah kar neposredno tista praprotna vrst .<br />

Plod vseh brezcvetnih rastlin, alg, lišajev, gliv , mahov in<br />

praprot, ki nimajo cvetja, t. j . prašnikov in pestičev, obstoji<br />

iz tacih prostih mehurčkov, iz kličnih zrn . Ločij o<br />

se od semenskega zrna cvetečih rastlin v tern, da obstoj e<br />

samo i z ene s tan i c e ; seme cvetečih rastlin pa iz prav<br />

ra no g o stani c. To ima tudi vselej, če je še tako drobno ,<br />

že v sebi malo rastlinico ki jo kal imenujemo. Rakor

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!