Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
120<br />
vije véliki pecelj, potem postranski peceljni, na teh vsak<br />
posamen listek in potem vsak njegov konček. Mesca rožnika<br />
je mogoče to videti vse na enem praprotnem šopu.<br />
Zdaj pa poglejmo spodnjo stran popolnoma doraslega<br />
mahala. Pravilne listne žilice obračajo najpoprej pazljivost<br />
nag () nase. Vse drugače , lepše in bolj praviln o<br />
tečejo , kakor žilice listov cvetečih rastlin .<br />
Po tern, kakor se žilice delé, ravnA, se razdelitev plodnih<br />
kupčkov po listih. Na podlesnici stojé plodni kupčki<br />
po obéh stranéh posreduje žilice v vrstah. Z lupo se nam<br />
vidi vsak kupček , da je sestavljen iz `peceljnatih okroglih<br />
glavičic, preko kterih je pregrnjena okrogla kožica, tako<br />
imenovano z agr i n j al c e . Te glavičice imajo v sebi neizmerno<br />
drobne mehurčke, tros (Keimkorn) imenovane. Ce<br />
le površno štejemo plodne kupčke na vélikem mahalu ,<br />
in glavičice v enem kupčku in tros v enej glavičici, naj -<br />
demo, da je na njem 12.000 plodnih kupčkov, več kakor<br />
pol milij ona glavičic in več kakor 15 milijonov trosov .<br />
Da se prav živo prepričamo o neizmernej množin i<br />
praprotnega semena (ker tros je seme neke posebne vrsti ,<br />
kar bomo koj videli), treba samo zrelo mahalo, čegar<br />
kupčki so črni, tedaj še ne izpraznjeni, položiti za nekoliko<br />
. dni na bel papir in je z knjižico ali lahko deskic o<br />
pokriti. opazno odvzamemo potem pokrivalo in ma -<br />
halo, najdemo na papirji celo mahalo s črnim praho m<br />
naslikano. Ta prah je neizmerno droben tros, ki je padel<br />
na papir iz glavičic, ki so se med tem izprezale. Med<br />
prstmi skoro ne čutimo tega prahú, tako droben je .<br />
Iz vsacega posameznega tacega zrna, ki ga tros al i<br />
klično zrno (Spore oder Keimkorn) imenujemo, vzrast e<br />
v ugodnih okoliščinah kar neposredno tista praprotna vrst .<br />
Plod vseh brezcvetnih rastlin, alg, lišajev, gliv , mahov in<br />
praprot, ki nimajo cvetja, t. j . prašnikov in pestičev, obstoji<br />
iz tacih prostih mehurčkov, iz kličnih zrn . Ločij o<br />
se od semenskega zrna cvetečih rastlin v tern, da obstoj e<br />
samo i z ene s tan i c e ; seme cvetečih rastlin pa iz prav<br />
ra no g o stani c. To ima tudi vselej, če je še tako drobno ,<br />
že v sebi malo rastlinico ki jo kal imenujemo. Rakor