Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
39<br />
wAchse, Caryophyllaceae), ki ima imé po na gih vrtnih klinči -<br />
6ih ali nageljnih . Po Slovenii raste prav mnogo rastlin,<br />
ki so iz plemena klinčnic . To pleme je tedaj tudi posebn o<br />
pripravno, da se na njem učimo, kaj da je bitje prirodnih<br />
rastlinskih plemen . Zavolj tega je prav vredno , da stoj i<br />
zraven ustnic in zlatičnic. Klinčnice imajo razun mali h<br />
izjemkov vse deset prašnikov, od kterih je pet daljih nego<br />
so drugi ; na vedno le e n e j večidel okroglej ali jajčastej<br />
plodnici stoji dva do pet vratov. Njih peteri venče6evi<br />
lističi raztegnjeni so pri dnu mnogokrat v dolgo ž'ebico<br />
(kakor pri pravih nageljnih), na širjem koncu so pa nazobčani,<br />
krpasti ali globoko dvodelni. Listi stojé na kolenčastem<br />
steblu vedno sparoma . — TA smo nagli še drugo<br />
klinčnico, ki ima sicer vsa znamenja svojega plemena,<br />
samo da ima le tri prašnike, namesto deset. Mičnej rast -<br />
linici se pravi vrh o l i k a (JJolosteum umbellatum, Spurre) .<br />
Tenko, nerazdeljeno, kvišku stoječe steblo nosi kobul dolgopeceljnatih<br />
cvetov, kterih peceljni pred in med cvetjem<br />
doli visé , kakor palice na pol odprtega dežnika. Kedar<br />
pa cveti ocveté, začnó se peceljni dvigavati tako, da molé<br />
popolnoma kvigku, kedar je plod dozorel.<br />
To čudno gibanje, ki je v zvezi z zorenjem semena,<br />
poznamo že od cesarskega tulipana naših vrtov , kterega<br />
lepi rumeni cveti tudi kimajo, v kolobarji na steblu visé,<br />
med tem ko pozneje vélike trivoglaste glavice kvišku stojé .<br />
Pa pozabiti ne smemo, da ne bi tudi pogledali dveh<br />
drobnih trav, ki ste tudi otročička pomladi ; tA stoj i<br />
z g o d n j i g a g (Carex precox , Friih - Segge) in tam-le<br />
polj s k a cedilj ali 6rnog1avec (Luzula campestris ,<br />
Feld-Simse) . Se vé da prav za prav niste pravi travi, am -<br />
pak vsaka od njih je druzega plemena . Prva je plemena<br />
ostric (Cyperoideae) , druga pa plemena lo 6nie (Juncaceae).<br />
Rastline teh dveh plemen se imenujejo tudi polotrave<br />
ali neprave trave .<br />
Marsikdo, ki pregleduje te dve rastlini, bo prašal,<br />
zakaj neki niso pravi travi? Naj ju le bolj dobro po -<br />
gleda in stavim — tako velika je moč prirodnih vtiskov<br />
da ju ne bo kar tako naravnost prišteval pravim