Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

29
wurz), ki so izrastle mnogo pred vélikirni okroglimi listi .
Po leti borno tukaj velikanske, skorej vatel široke Tiste
same videli . Dajali bodo potem tudi temu prostor6eku skorej
nekako Afrikansko podobo, saj je ni druge domače rastline,
ki bi imela tako velike liste . Malarji se je radi poslužujejo,
da izpolnijo z njo sprednje dele svojih slik. Pa
žali bog, da naredé v nevednej samovolji po tem med nje
modre ali rdeče maroge . Da, to naj bode dotično cvetje ?
Učite se vendar prirodo poznavati, vi slikarji !
Tudi mračna vol čj a j a g o d a (Paris quadrifolia ,
Einbeere) je tukaj, ki je take pravilnosti, kakor da je s
kstilom izmerjena. Kakor gosje pero debelo, čevelj visoko
steblo nosi štiri navskriž postavljene, lepo žilaste, jajčast e
liste, kterim se časih še peti pridruži. Izmed njih dviguj e
se za prst dolga betva, ki nosi kvišku stoječ zvezdast cvet ,
kteri ima štiri čašne listke in ravno toliko venčičevih lističev .
Oboji so ozko suličasti. Prašnikov ima osem, med njimi
pa leg okrogli pestič, iz kterega se naredi grozno strupena
jagoda .
Sosedstvo te strupene rastline ljubi drug, ravno tako
nevaren prebivalec zelenih listnikov, kačnik ali štrko -
v e c (Arum maculatum, Aronswurz). Iz mesnate, pod zemlj o
plazeče korenike, ki je ravno tako polna koristnega mo-
&ea kakor hlapne strupenine, dvigujejo se neposredno
véliki sočnati pš'ičasti listi in pa čuden cvet, ki nas živo
opominja na goščave tropiŠkih gozdov, po kterih rastó njegove
sestre Kaladije in bratje Pothosi . Tako tuj in nikomu
v rodu stoji zraven drugih slovenskih rastlin kakor kak
ostanek iz starodavnih časov. Okoli dolzega, kijastega,
vijolčastega betiča, ki nosi spodej pestiče in prašnike, ovija
se velik trebušnat, zgorej rtast tulec, kakor kapuca okol i
teranega menihovega obraza . Marsikteri mestnjan ne bi
verjel, če mu ga prinesemo, da raste po bližnjem grmovji,
ampak mislil bi, da smo ga vzeli iz kakega rastlinjaka .
Sem ter tje ga poznajo reveži, ki vecló , da je treba sam o
pražiti njegovo močnato korenino, da se odpravi strupenina
iz nje in da se spremeni v zdravo jedilo .
Bogastvo našega mesteca še ni pri kraji . Tu kvišku
stoj L lepo listnata stebla česnovke (Sisymbrium Alli-