Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

—
liste, iz kterih stikališča moli kvišku vedno edin kim.ast
bel cvet .
Zlatičnice imajo kot posebno rastlinsko pleme tud i
svoj poseben točno omejen značaj, ki se pa ne razširj a
po celej rastlini, po cvetji in listji, po njih delih in razmerih
, kakor pri ustnicah ; ampak omejen je le bolj na
plodila in seme, med tem ko drugi deli cveta in listj e
razvijajo veliko mnogovrstnost .
Kaj ni lepa vaja uma, če se išče enovrstnost v kupu,
ki se vidi na prvi pogled, kakor da bi bil le čudna zmeda
vsakovrstnih stvari ? In kako lepo je plačilo , ko se pred
pazljivim očesom, ki pregleduje drobnejo razredbo, razreš i
cela stotérna zmes rastlinska v red in zložnost !
Na naših potih čez travnike in njive, skoz gozde in
močvire, čez pečine in pustine bomo pazili na zlatičnice ,
ki imajo mnogo bolj raznovrstne podobe kakor ustnice ,
kterih pleme je pa zato vendar le edino .
Učilno se na podle snej v et e rni ci, ki stoji pred nami
v gostem šopu, iz kterega molé bele zvezdice njeneg a
cvetja, poznavati najpoprej njo samo in potem na njej
značaj njenega plemena .
Pogrešamo na njej čaše, t. j . tistih večidel zeleni h
listkov, ki obdajajo od zunej venčec in plodila večidel vseh
cvetečih rastlin . Kdo ne pozna rastlinske čaše v podob i
mične zelene zvezdice, na kterej sedi dišavna rdeča jagoda
kakor na plitkej skledici? Od znotraj šest belih venčečevih
lističev podlesne veternice je vse gosto prašnikov,
ki obdajajo nekako kuglico, sestavljeno iz mnogobrojni h
pestičev. Vsak pestič dozori v krivokljunasto glavico, ki
nosi seme na znotranjem šivu, kakor je to pri vseh zlatičnicah
. Na koncu 8—10 palcev dolzega, enojnega stebla
stojé trije v tri dele razdeljeni Iisti, kterih deli so spet
globoko zarezani. Izmed teh treh listov vzdiguje se 3— 4
palce dolga betva.
Pri zlatičnicah sta venčec in čaša velike imenitnosti,
česar se bomo na naših sprehodih mnogokrat prepričali .
Cašaje mnogokrat tako podobna venčeču, da bi mogli misliti ,
da je res venčec ; mnogokrat so pa venčečevi lističi skrčeni v
čudne podobe, o kterih nevedni ne kaj da pomenjajo .