Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
112<br />
ostanek porobka, in zdaj stoji visoka smreka, ki je nekdaj<br />
kalila v prvem za pest velikem kupčeku sprstenine, z dolgimi<br />
razkrečenimi nogami nad praznino njegovega groba,<br />
spomin njegov obdržavši za tistega, ki razume rast<br />
drevja.<br />
Zdaj moremo spet trdno stopati, ker nam gosta trava<br />
in zelišča več ne zakrivajo jam in kamenja po tleh. Pred<br />
seboj vidimo zložno dvigajoč se griček , na kterem se samotna<br />
bukev šopiri s širokimi vejami. Kakor stopimo ,<br />
zapoka nam nekaj pod nogami. Zdi se nam, kakor da<br />
M hodili po kakem koralniku; kajti rastline, ki jih vidim o<br />
pred seboj, so bolj podobne koralam, kakor pa rastlinam .<br />
Tudi so tako trde in suhe, kajti vroče solnce jih je popolnoma<br />
izsušilo . To so brezštevilni lišaji : sivo - rumeni<br />
mično vejnati grmički j e l e n o v c a (Cladonia rangiferina,<br />
Rennthierflechte), prav podobni malim drevesastim koralnikom<br />
; skalni tori o v e c (Parmelia saxatilis , Felsen -<br />
schiis seMechte) , ki preprega kamenje, tla in stare porobke ,<br />
razrezan in razcepljen na sto in sto pepelnato-sivih vejic ;<br />
vmes se sveti sem ter tje živa rdečenina rdečega s t ebrov<br />
c a (Cladonia coccifera, scharlachrothe Säulenflechte) .<br />
Mali k ora l o v e c (Baeomyces rosea, Korallenflechte) po -<br />
kriva čevelj siroke prostorčeke sem ter tje po gozdu s<br />
čudno svojo, razdrobljenej apnenej malti podobno, krastav o<br />
steljko, iz ktere se dviguje sto in sto malih rdečih, gobicam<br />
podobnih stvarec, ki imajo tros (Keimkörner) v sebi .<br />
Pa vsi ti in mnogi drugi lišaji so videti umorjeni od pripeke,<br />
kajti pod nogami pokajo in se drob6, kakor listj e<br />
in druga suhljad, ki z njimi leži po tleh. Niso ne mrtvi .<br />
En sam dan naj bo nebo oblačno ali rosa velika, in spet<br />
se povrne življenje v na videz mrtve ; še celó v tiste, ki<br />
so se komaj tal držali in ki smo jih z nogo odbecnili. K o<br />
se bodo spet vode napili, bodo se prijeli tal in sprijeli z<br />
druzimi lišaji ; imajo namreč pred vsemi drugimi rastlinami<br />
to čudno lastnost, da se sprimejo in prirastejo drug k<br />
drugemu, če se količkaj dotikajo. Zdaj ko so suhi, n i<br />
mogoče zarad velike krhkote iz velikega šopa jelenovc a<br />
odločiti posamno ktero debelce, kajti jako je vejnato in<br />
vse križem spleteno z drugimi. Tudi če so živi, t. j. z