Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

112
ostanek porobka, in zdaj stoji visoka smreka, ki je nekdaj
kalila v prvem za pest velikem kupčeku sprstenine, z dolgimi
razkrečenimi nogami nad praznino njegovega groba,
spomin njegov obdržavši za tistega, ki razume rast
drevja.
Zdaj moremo spet trdno stopati, ker nam gosta trava
in zelišča več ne zakrivajo jam in kamenja po tleh. Pred
seboj vidimo zložno dvigajoč se griček , na kterem se samotna
bukev šopiri s širokimi vejami. Kakor stopimo ,
zapoka nam nekaj pod nogami. Zdi se nam, kakor da
M hodili po kakem koralniku; kajti rastline, ki jih vidim o
pred seboj, so bolj podobne koralam, kakor pa rastlinam .
Tudi so tako trde in suhe, kajti vroče solnce jih je popolnoma
izsušilo . To so brezštevilni lišaji : sivo - rumeni
mično vejnati grmički j e l e n o v c a (Cladonia rangiferina,
Rennthierflechte), prav podobni malim drevesastim koralnikom
; skalni tori o v e c (Parmelia saxatilis , Felsen -
schiis seMechte) , ki preprega kamenje, tla in stare porobke ,
razrezan in razcepljen na sto in sto pepelnato-sivih vejic ;
vmes se sveti sem ter tje živa rdečenina rdečega s t ebrov
c a (Cladonia coccifera, scharlachrothe Säulenflechte) .
Mali k ora l o v e c (Baeomyces rosea, Korallenflechte) po -
kriva čevelj siroke prostorčeke sem ter tje po gozdu s
čudno svojo, razdrobljenej apnenej malti podobno, krastav o
steljko, iz ktere se dviguje sto in sto malih rdečih, gobicam
podobnih stvarec, ki imajo tros (Keimkörner) v sebi .
Pa vsi ti in mnogi drugi lišaji so videti umorjeni od pripeke,
kajti pod nogami pokajo in se drob6, kakor listj e
in druga suhljad, ki z njimi leži po tleh. Niso ne mrtvi .
En sam dan naj bo nebo oblačno ali rosa velika, in spet
se povrne življenje v na videz mrtve ; še celó v tiste, ki
so se komaj tal držali in ki smo jih z nogo odbecnili. K o
se bodo spet vode napili, bodo se prijeli tal in sprijeli z
druzimi lišaji ; imajo namreč pred vsemi drugimi rastlinami
to čudno lastnost, da se sprimejo in prirastejo drug k
drugemu, če se količkaj dotikajo. Zdaj ko so suhi, n i
mogoče zarad velike krhkote iz velikega šopa jelenovc a
odločiti posamno ktero debelce, kajti jako je vejnato in
vse križem spleteno z drugimi. Tudi če so živi, t. j. z