Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Al spet si tukaj, znanec moj ?
Le dvigni se, na glas zapoj ;
Ljubezni glas, veselja kil o
Naznanja prihod naj cvetic ! S . Jenko .
Pred nami se širijo ozare, ki ločijo njivo od girocega
travnika, po kterem se v globokem jarku nevidno vije po -
točec. Gremo po ozArah, po kterih nas navzdol vodi kolo -
voz, ki je spet ves živ močnih konj, vozijo drevesa in
brane iz poslopij na polje .
Prod nami pleše truma komarjev in z nami po poti
bal. zlati brzee (Laufkfer) . To je znamenje , da so s e
spet oživile žuielke, ktere ta krvolo6mk neprenehoma
zalezuje .
Pred nami na ozárah sedi kmetiški fantek s svojo
malo sestrico .
Deklica si je napolnila krilo z ziatorumenim cvetjem
n a v a dn e g a r e gr a t a (Taraxacum ofFicinale, Löwenzahn) ,
od kterega trga brat votla stebelca, da jih člen za členom
stika v verižico, s ktero hoče potem sestrico zálj gati. ven -
dar so travnik ozare še posuti čez in čez z zlatim. cvetjem,
kakor da je cekine dežilo.
Na mladej tratini tudi poznalec rastlin ne more vselej
za gotovo spoznati, kake trave da bodo tu izrastle . Le
sem ter tje kuka ie iz listnih nožnic trakov plaho še skrčen
lat ; pa dvomiti ne moremo, da je med njimi najve 6
travniške latovke ali tratnice (Poa pratensis, Wiesenrispengras)
; spoznamo jo na soČnatem zelenilu gladkih
listov in na kupastih klaskih, ki sestavljajo lat.
Tu leži velik kamen na ozárah, in kakor da bi imel
v sebi gnojno moč , obdan je z vencem visokeje in bolj
živo zelene trave .
Zdaj se nam nasmeja rumena cvetlica z njive sem.
videtije, da je stari znanec ; saj, ali ni to pasja čebulica, ki
smo jo poprej spoznali v onem plotu? Ker smo to pred
dobro ogledali, lahko bo dvombe konec .
Vidimo koj, da je iz roc:1A pasje Čebulice, pa druga
vrst . Una rastlina bila je vsa gola in gladka, ta ima pa
drobno kocinaste betve, tudi nekoliko ye& in bolj živo
rumeno cvetje, tudi je malo krajša in tedaj močneja, bo] J
tilIe letni asi . 3