Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
17 8<br />
krompirjevemu. Nepovabljena pa je prišla iz daljne Amerike<br />
k an di j ska h u do 1. etni c a (Erigeron canadensis ,<br />
canadisehe DLtrrwurz), košarica, ktere šibka stebla nosijo<br />
skrčen grozd drobnih koškov, kterih jezičasti cveti so komaj<br />
videti. Ko je enkrat zanesena bila v Evropo, se je lahko<br />
razširila povsod, ker ima njeno seme lahko kodeljico . Zdaj<br />
je povsod siten plevel .<br />
Toda bolj pri tleh kakor vse te bolj visoke plevele<br />
moramo iskati dveh vrsti rod-ti mlečni c (Euphorbia, Wolfsmilch),<br />
rodú, ki je zavolj prav posebne sestave cvetja jako ime -<br />
niten. Obe rastete skoro na vsakem takem vrtu . Njih razcvet<br />
je kobul, pri enej petero-, pri drugej trovejnat. Vějice imaj o<br />
pri dnu in pri vrhu, kjer cveti sedé , listna ogrinjalca ,<br />
kakor kobulnice. Mlečnikov cvet je ves drugačen , kakor<br />
cveti drugih naših rastlin ; lep je sicer, pa od začetka se<br />
je težko spoznati v njem. Pred nami stoječe dve vrsti st e<br />
pasi e mleko (Euphorbia, Peplus, Garten-Wolfsmilch) in<br />
zelen klobuk (Euphorbia helioscopia , Sonnenwend -<br />
Wolfsmilch , pod. 39. 1 in 2) . Oba im.ath vsa znamenja<br />
prav mnogovrstnega rodú mlečnikov očitna in razločna .<br />
Linné je bil v velikej zadregi, kam da M del mleěnike v<br />
svojej sestavi. Tudi ni mogel nikoli prav iz te zadrege, ker<br />
takrat še niso znali prav razložiti mlečnikov evet, Zató je<br />
nam pa dvojno veselje, da se spoznamo v lepem cvetji . Da<br />
bomo razumeli, dovoljna je naša le malo povečalna lupa .<br />
Zato si izberemo nekoliko veči cvet zelenega klobuka '<br />
Na njem najdemo najprej izdolbeno skoro čaši podobno<br />
stvar, kterej na robu stojé štirje okrogli listki, iz dna pa<br />
moli več prašnikov in en dolgopeceljnat, doli viseč pestič ,<br />
kteri poslednji nosi okroglo, trodelno ali trostrano plodnic o<br />
s tremi na koncu nacepljenimi vratovi . Ta stvar pa ni<br />
tako razumeti, kakor da je čašasti ovoj re g čaša, n njem<br />
sedeči listki yen:6w, in -prašniki in pestič plodila enega<br />
cveta. Marveč imamo pred sabo nekak poseben cveten<br />
košek, kakorke imajo košarice, samo da je drugače narejen.<br />
Dozdevna enojna čaša je nekak čašast vojek, vsak<br />
prašnik je posamen prani6en cvet takega koška. mle&<br />
pikovem cvetu obdaja tedaj vkupni ovojek več pra gni6nih<br />
in en pestičen cvet (1 a in 2 a) . Ako stvar tako razložimo,