Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
— 45<br />
teče rastline, kakor post . vrbe, je1e, leske in druge, kterim<br />
sicer prosti ljudje odrekajo cvetje, ker mislijo pri tej besedi<br />
le na lepe cvetlice, imajo prav dobro razvite, proste<br />
pra gnike, na kterih je lahko ločiti niti od prašnic. Pri<br />
kukovicah pa leg ena ali dve kijasti stvarci, sestavljeni<br />
iz cvetnega praha, v dveh votlinah sredi cveta. Mesnato<br />
stvar, v kterej ste ti votlini, si moramo misliti, da je prašnica,<br />
iz ktere se ne iztresa cvetni prah posamezno, ampak ves<br />
skupej, spečen v peceljnat kij (e) .<br />
Kukovični cvet je sploh za vsacega, ki ga primerja<br />
z drugim cvetjem, čudna stvar . Na prvi pogled iščemo<br />
zastonj plodil v njem, in pri marsikterih se pragamo, ali<br />
so listi, ki delajo cvet, ven6e6evi ali ča gini listki. Mošnjičini<br />
cvet je nekoliko podoben ostrožnikovemu cvetu zavolj<br />
dolge ostroge, v ktero se od zadej podaljšuje trokrpa spodnj a<br />
ustna . Sestavo navadnega kukovi6inega cveta nam še bolj<br />
jasno kaže druga kukovica namreč mu gj a k u k o v i c a<br />
(Gymnadenia conopsea) (g), ki bo gotovo čez nekoliko<br />
tednov tudi na tem travniku razvijala svoje dišeče,<br />
rdeče, klasnato cvetje. Debeli skorej vselej nekoliko zavit i<br />
cvetni pecelj je več, kakor le to ; on je tudi plodnica, ki<br />
nosi druge cvetne dele. Izmed teh je naj bolj očiten široki<br />
trokrpi spodnji listič (medena ustna imenovan), ki se zadej<br />
podaljšuje v dolgo, tenko ostrogo , in ki nosi na hrbtu<br />
jajčaste kije (a), sestavljene iz cvetnega prahú. njim<br />
je še drugi in tretji listič, ki se drug na druzega naslanjata.<br />
Za vsemi tremi pa so trije čagini listi, kteri so pri kukovicah<br />
malokdaj manj živo pisani kakor pravi venčečevi<br />
lističi sami .<br />
Naša dišeča mošnjica ima za korenino dva skorej<br />
okrogla gomolja in pa več vlaken.. V zrel plod razviti<br />
pestič sestavljen je iz šest podolgoma drug k drugemu priraščenih<br />
delov, izmed kterih imajo notranji veči trije vse<br />
polno drobnega semena v sebi, kterega vsako zrno obdaja<br />
prozirna kožica (f) . Znani salep, ki ga dobivamo posebn o<br />
iz Perzije in Turčije, je moka posušenih in smletih kukoviěinih<br />
gomoljev.<br />
Kukovice pocleM tistim vročim krajem, po kterih jih vse<br />
polno cvete, največo, skorej čarobno lepoto. Saj so še naši po-
Change language