08.02.2013 Views

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

kom napolnjeni. zavojnicah je na notranjej strani mahovej<br />

namotano zavito eno lakno, ali pa več, časih do 22, in<br />

to veči del tako rahlo, da se lahko dadó razmotati. Temu<br />

je tedaj ravno tako, kakor pri tistih starih prožnih obramnicah,<br />

v kterih so bili všiti v irhovino zaviti medeni dratovi,<br />

in kakoršne so delali, dokler niso znali predelovati<br />

kavčuka . V podobici 5 je posodica zavojnica, v kterej<br />

so namotana tri zavita lakna . V posodici kolobarnici, v podobici<br />

6 so od znotrej razpeti prstani ali kolobarji, kterih<br />

so nekteri časih zvezani z zavitim laknom .<br />

Posodice zavojnice prehajajo v raznih podobah v<br />

mrežnice. Izmed teh hočem imenovati samo le s t v e ni c e ,<br />

ki so od strani podobne lestvici, ker so gosto navita lakna<br />

zraščena na krajih, ki leié ravno eden pod drugim . V podobici<br />

7 vidimo posodico mrežnico iz lesa opuncije. Pikasto<br />

posodico vidimo v podobici 8 . Goste pikice so prave<br />

votlinice, po kterih posodice med sabo in s sosednimi stanicami<br />

menjajo to, kar imajo v sebi .<br />

Pa hitimo iz tega na mičnej lepoti tako bogateg a<br />

kraja, drugače bi mogli zapeljani biti , da bi bolj globoko<br />

izgubili se v skrivnosti mikroskopiškega znanstva rastlinstva .<br />

Tukaj srno le na kratko odgovorili na vprašanje, iz<br />

česa da zida pomlad svoje lepotije .<br />

Ne sme se nas polastiti drobna stanica, ker zdaj hočemo<br />

pomladi samej v mlado lice . Treba je pa bilo ,<br />

da smo kaj povedali o stanici, tudi zato, ker iz neznanstva<br />

o njej izvira dokaj praznih vraž . Kdo še ni slišal o že -<br />

plenem dežji govoriti? Sestavljen je on iz milijonov in milijonov<br />

drobnih rumenih rastlinskih stanic, iz cvetnega praha<br />

jelovega drevja , posebno borovcev, ki pada v tolikej množini<br />

s cvetjem obloženih vej in ki ga potem voda na kup e<br />

splavi . Kdo ni slišal tudi govoriti o znamenjih božje jeze ,<br />

o krvavo rdečih pikah, ki se včasih pokažejo na kruhu<br />

in druzih jedilih po vlažnih toplih hišah? Pa niso to znamenja<br />

božje jeze , ampak le drobna enostani6na gliva<br />

(Oidium prodigiosum), ki se v vlagi zaredi. Bolezen podzemeljie<br />

tudi pride od ene take enostanične glive.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!