Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

52
se skušaje, ktera se bodo poprej olistila. Nektera, so nekoliko
zaostala. Hrast in jelša še nista dodelala svojih
zelenih oblek, bukev pa se že sveti v polnej lepoti svoj ega
mehkega listja .
Prijatelj proste prirode ne more imeti večega veselja,
kakor 6e preživi kak lep dan vélikega travna kje v kakej
skritej dolinici, iz ktere še niso proste prirode pregnale
človeške premembe ; kjer ona človeku pripušča le ozk o
stezo pokraj potoka in kjer jej ne brani nij eden tujec, d a
ne bi razevetala domá rojenih cvetlic. Tacih prijaznih dolinic
je slovenska naša zemlja vsa polna. Imamo jih še
nekoliko , iz kterih plug in sekira nista pregnala proste
prirode , kjer jo njen prijatel vselej najde, 6e se hoče sami
na tihem razgovarjati z njo in jo premišljevati. Tudi naj . .
bolj blizo mest so mnogokrat tako lepi in samotni kraji,
da je veselje ; pa večina mestjanov o njih nič ne vé .
Kako radost čutimo po vseh žilah , ko se vračamo s
tacega pomladanskega sprehoda utrujeni glavo in
roke vse polne lepih stvari
Vabim vaji, ljubi bralec in bralka, da me spremit4
v prijazno dolino, skoz ktero teče bistri planinski potok ,
in kjer sem toliko nedolžnega veselja vžil.
Jutranjo solnee ravno vzhaja nad greben visocega
brega, ki se nam dviguje na levej. Raztoplj eno v iskre ,
bliska se skoz veje visoko gori stoječega drevja, razsvetljuje
pa popolnoma visoki desni breg, ki je ves zavit v
zeleno bukovje .
Dolina je od začetka široka dovolj, da imajo prostora
nektere hiše in vrti. Za zadnjim vrtom stojé še nektere
tepke, potem pa je potok edini gospodAr v soteski, iz ktere
nam nasproti šumi. Steza na levem bregu, po kterej moramo
iti, je sem ter tje s težavo vsekana v skalo, ki se
koplje v valovih . Voda je bistra kakor ribje oko, ker
je že davno proč tisti čas, ko je tekla po strugi le kalna
snežnica. Ta je že zdavnej v črnem morji. Zdaj moč i
potok rastline kraj njega z malo vodico, ktero dobiva od
studencev, ki iz obéh krajev vanj curljajo .
Brezštevilno kamenje vsake velikosti, tudi več cento v
težke skale, ležé mu na poti, da mora zdaj tip. zdaj tam jih