Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

56
dva prašnika. Te opazke sicer n.ečejo in ne morejo ne
za las prikratitl velikih zaslug švedskemu prirod .oslovcu,
pa prepričati nas vendar morajo, da je mnogo več vredna
tista sestava rastlin, ki se oslanja na njih prirojene srod . -
nosti in ki združuje v posamna plemena le take rastline,
ki so res srodne, res le enega plemena, ne pa da bi svojevoljno
prav po beriško jih vravnavala, kakor delajo t o
vse umetne sestave .
Zraven krvomočnice in volčje noge vidimo velik e
ruše tratne m a s n i c e (Aira caespitosa, Rasen-Schmiele)
ktere iz gostih listnih šopov dvigajoče se bili nosijo veliko,
pa prav drobno sestavljeno latje. Ta lepa trava se lahko
spoznA po temno-zelenih listih, ki so podobni ozkim pasovom,
in ki so od Zadej prav ostri čutiti in prepreženi
podolgoma z globokimi, ozkimi brazdicami.
V vodi stojé sem ter tje celi gozdiči mo6virsk e
sladike (Glyceria fluitans, Mannagras) . Tisti njeni listi, ki
na kraji gostih šopov rastó, plavajo na vodi. Po tej njenej navadi
se lahko spozna ta trava izmed vseh druzih, ker ima
to navado razun nje le še povod n'a sladik a (Glyceria
aquatica) .
Zdaj stojimo na kraji peščene te pustine, ki je v
vsem tako vsa drugačna , kakor mahovje, po kterem sm o
poprej hodili . Utrudilo nas je pohajkovanje v tej vročini ,
zato smo pa že prav željni hladne sence, kruha in čaše
vina, česar vsega borno gotovo našli v unej vasi, ki smo
jo ravno zagledali pred seboj . Zato pa le urno na pot v vas !
4. Po obdelanej zei.
Kaj je prva podloga ljudskega blagostanja ?
Kako pride to vprašanje s6m . Saj ne stoji v zvezi
z željo našo, da se znanstveno sprijaznimo s prirodo. Moti
se, kdor misli, da hočem tem vprašanjem zagaziti na
polje politike, saj ima brez ozira na to tudi pravico, da
tukaj stoji,
Kaj je tedaj prva podlogo, ljudskega blagostanja ?
Le oglejte se. Sto delalnih rok vam na to odgovarja.
Nabirajo drobno zrnje, ki je tako drobno, da se med prsti
izmuza. To ni debelo sadje izrastlo na močnem drevji .