Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

— 116 —
V unej visoke] rastlini, ki na kakor sveča premim in skoro z a
moža visokem steblu nosi nekoliko kobulov malega rdečkasto -
belega, prijetno dišečega cvetja, spoznamo osupnjeni dajalko
tistega zoprnega čaja , ki ga le zdravnikova zapove d
dela pitnega . To je koristna šp aj k a (Valeriana officinalis,
gebrauchlicher Baldrian), in tu gori je kraj, kjer j e
nabira zeliščarica za lekarnico, kajti korenine tiste, ki raste
po ravninah kraj vodA, imajo premalo v sebi tistega hlapnega
olja, ki jim daje zdravilno moč. Spajko bomo pozneje
lahko spet spoznali na treh prašnikih in na malih
petkrat nacepljenih cvetih. Med temi posamnimi lepo evete6imi
rastlinami je vse polno nasajenega krasnega p o -
gozdnega črnilca ali noč-in-dana (Melampyrum nemorosum,
Hain-Kuhweizen) . On je brez dvombe ena naj -
lepših gozdnih cvetlic, ki po ne preveč mokrotnih gozdih
mnogokrat na široko pokriva tla, da so videti kakor da
so zagrnjena s pisanim zagrinjalom . Podsnovna barva je
zelena, in v njej je vse polno zlato-rumenih in. vijolčastomodrih
lis, Osupnjeni vidimo, da ni samo cvetje pisano .
Cvetje je le rumeno, bolj bledo po robu, bolj zamolkl o
pa v cevi venčečevi. Vijol6asti so pa krovni listi, kterih vedn o
po eden stoji zraven vsacega cveta. — Pa ali ni noč-indan
iz plemena ustnic? Ven6ec je že tak ; tudi štirje prašniki,
dva daljša in dva krajša, vedno le edini pestič, podoba
čaše in to, kako so vvrsteni cveti in listi po steblu ,
vse kaže na to. In vendar ni iz plemena ustnic. Manjka
mu vilasto-razcepljeni pestičev vrat in štiri prosta semena
v dnu čaše, namesto kterih najdemo glavico, ki im a
seme v sebi. Pleme, kteremu se prišteva ta v vseh svojih
vrstéh lep rod, imenuje se pleme zija lk (Personatae, Rachenblti.thler)
, ime, ki ni vsem rodovom tako primerno,
kakor noč-in-dano in posebno velikemu odolinu (Autirrhinum
majus, Löwenmaul) ki je prav znana povrtna
rastlina .
Kjer noč-in-dan kaj praznega pušča, tam raste včasih
s r e d n j a detelj a (Trifolium medium , mittlerer Klee) ,
ki se od navadne lahko loči po temno kakor breskov cvet
rdečih glavicah, včasih pa sorodnica kuhinjskega niajerona ,
d o b ra in i s e 1 (Origanum vulgare , gemeiner Dosten) , ki