Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

66
a kam se černo zdaj obrniti Simo skoro do roba
grmovitega brega steguje se krasno živo - zelen travnik,
na kterega se skoro ne upamo stopiti, da ne bi lepe mlade
trave pogazili. Zato nam je ravno tako, kakor da ne bi
mogli drugače, in da moramo iti nekoliko dalje nad bregom,
da pridemo na uno stezo , ki pelje čez senožet in se
spušča v dolino, kakor da bi nas htela zasmehovati, da
smo tako blizo nje plezali po strmini skoz hosto . Pa saj
nismo iskali steze, ampak le rastlin in živali, da vidim o
kaj da delajo, kako da živé tu po grmovji. Te pa naj -
demo najlože, če se oddaljimo od uglajenih stezA in dolgo -
časnih brazd, ki jih reže človek v prst .
V senožet viseči robilni grmi so nam s svojimi bodicami
kratko pot naredili še v večo žrtvo. Zdaj stopam o
po gladkej stezi skoz senožet. Jz obéh strani sili truma
trav v stezo, kakor da bi htele spet prilastiti si odvzeti prostor.
Steza nas pelje do gozdička, kraj kterega ravno tam ,
kjer ga doseže, stoji star borovec, ki širi svoje mogočne
veje dalječ nad travnik in nam s tem pripoveduje, da se
njegove korenine ravno tako na široko stegujejo pod zemljo .
Navadno namreč stojé te razširjavi vej in korenin v ozke ]
zvezi .
Staro drevo je ravno v cvetji, in mali udarec s palic o
po nizko doli visečih vejah izpodi z njih cel oblak kakor
žeplo rumenega cvetnega praha . Le na jelovem drevj i
(kajti skoro nimamo druzega vedno zelenega drevja) vidi
se starost in mladost skupej. Poprej smo to videli na
smreki, zdaj na borovcu. Omladi se dobro ločijo po skoro
orebernem lesku njih zelenja od starejih vej, ki imajo temn o
zelene igle . Ta lesk pride od sreberno-sivih listnih nožnic,
ki pri navadnem borz obdajajo po dve igli , ki ste zdaj
komaj do polovice iz njih izrastli. Na spodnjej polovici
skoro vseh mladik okoli in okoli njih sedé gostemu grozdu
rumenih jagod podobne mačice , narejene le iz luskic in
iz prašnikov cvetnega prahů polnih. Zgorej na koncu
omlad.ov stojé po ena, dve ali tri skupej mično škrlatno -
rdeče pesti6ne maČice, iz kterih se bodo drugo leto naredili
storži . Bor potrebuje namreč 18 mescev, da plod dozori
. Zato pa vidimo tudi na koncu lanskih mladik kakor