Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
107<br />
cvete6e rastline (Papilionaceae, Schmetterlingsbltithler) .<br />
Nijedno teh imen ne potrebuje posebnega razjasnovanja,<br />
kajti obe ste vzeti iz sploh znanih lastnosti teh rastlin .<br />
Grašica, grah, bob in. detelja in množina drugih znani h<br />
rastlin kažejo nam, kakovo podobo da imajo rastline tega<br />
važnega plemena .<br />
Trnati gladež se v listji toliko loči od drugih rastli n<br />
tega plemena, da so njegovi listi enoj vati , ne pa pernati ,<br />
ali trojnati, kakorki so fižolovi in deteljni. Ali zraven<br />
kratkega listnega peceljna zapazimo dva mala prilistka ,<br />
ki sta bitno znamenje saj večini rodov tega plemena. Prašniki,<br />
kterih ima deset, zraščeni so pri dnu v cev, ki obdaja<br />
vedno le edini dolgovratasti pestič (d) . Pri mnogi h<br />
stročnicah je samo 9 prašnikov zraščenih v cev , eden pa<br />
ostaja prost . Metuljasti cvet vseh sestavljen je iz pet ne -<br />
enako velikih lističev, izmed kterih je zgornji največi,<br />
nazaj zavihan in se jadro (a) imenuje ; stranskima dvema,<br />
ki sta oba enake podobe, pravi se krili (cc) in dvema<br />
spodnjima, mnogokrat zraščenima se pravi la d j a (b) .<br />
Caša je peterozoba ali dvoustnata. Plodnica vseh teh rastli n<br />
premeni se v strok, ki ga vsi poznamo, trakov daje (e, g, h) .<br />
Za razločevanje posamnih rodov tega plemena je posebno<br />
važen pestič . Ako s povečalnim steklom ogledujem o<br />
pestičeve vratove različnih stročnic, zapazili bomo me d<br />
njimi razločke, ki se nam na prvi pogled neznatni zdé ,<br />
ki so pa tako stanovitni, da so prav imenitni za razločevanje<br />
nekterih rodov .<br />
Komaj za stopinjo od meje proč stav1ja se nam pred<br />
oči rastlina, ki pokraj z ovsom obsejane njive precej gost o<br />
raste med še prav zelenimi ovsenimi bili . Ona je tedaj<br />
tukaj gotovo plevel, tudi takrat, če jo kje drugod more -<br />
biti sejejo, kakor je podoba. Saj je vsa taka, kakor ogerščica<br />
(Reps) . Ona je namreč član tistega, od pomladi nam<br />
že znanega plemena, čegar rastline so po zunanjih podobah<br />
vse druga drugej tako enake, da jih le težko loč i<br />
nevajeno oko, ki zato tudi, nekako srdito, ne pazi dalj e<br />
nanje, saj se mu zdé zastavica, ki se ne vganiti. Ta<br />
rastlina je n j iv s k a gorčica (Sinapis arvensis , Acker-<br />
Senf) v rodu z belo g o r 6ico (Sinapis alba, weisser