Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

4
priprosteji ne, in ona iz nas naredi to, kar smo gledé dobrih
in slabih naših lastnosti .
Na južnem Spanjolskem je to vse drugače. Tam ga
ni letnega časa, v kterem bi priroda počivala tako, kakor
pri nas po zimi . Tam pomlad ne oživlja in ne pomlaj a
vseh živali in rastlin, ampak samo tiste nektere, ki jih je
bila zamorila zima, ki se komaj loči od jeseni . Taka menjava
ne mika ěIoveka, da bi bil vesel, ker ni razli6ja.
Pogled skorej vedno enake, tudi po zimi ne popolnoma
zamrle prirode obrodi v jugovcu tisti vedno enaki
dušni stan, ki je pripraven za flegmatiški mir ravno tako ,
kakor je tudi vzrok, da jugovec tako lahko zakipi, vs e
kakor priroda, ki ga obdaja. Njega nikako razli6je ne
vabi v nenavadno razvijanje svojih moči .
Pa ni treba misliti, da bodem hvalil to, kar se ne
dá menjati. Popisal bodem naše Ietne čase le tako, kakor
zaslužijo .
Znano je, da astronomiški letni časi se ne vjemaj o
popolnoma z fiziškimi. Kedar sonce stopi v znamnje ovna,
raka, vage ali kozla, začne se za nas pomlad poletje ,
jesen, zima .
Mnogo bolj težavno je omejiti letne čase po znamenjih,
ki so vzeta iz žive prirode, in samo na to razdelite v
more se oslanjati sledeči popis .
Rastline in živali se prebudé v življenje , je vživajo ,
slabé in mró, pa to se ne godi pri vseh ob enem ter istem
času. Komaj da začne sušca mesca kopneti sneg, kuka
modro oko j et e r n i k a (Hepatica triloba) izmed mahovitega
kamenja naših gozdnatih brd , in celo v mrtvej zimi zeleni
pod snegom po grmih na Nanosu in po nekterih drugih
krajih b oži 6ni koren ali ozimnica (Eranthis hiemalis).
Mnogokrat razsipajo rumeni cvetni prah že zdavnej
pred začetkom pomladi vitke mačice leskovih grmov . Kd o
se ne spominja d r e m a v k e ali zvončka (Galanthus nivalis)
, ki na klic sončnih žarkov mnogokrat pogleda po -
prej iz zemlje, kakor sneg izkopni ?
Živali, ki so pomrle ali pobegnile pustile so ravno