Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

40
preti gotovi pogin. Iz tisoč in tisoč tenkih koreninic spletena
rastlinska odeja plava po črnem blatu in je zagrnila
že marsikterega predrzneia, kteremu se je pod nogami
narazen izmaknila. NajveČe pazljivosti treba pri stopanj i
po rušinah, ki se nam zibljejo pod nogami.
Ljubljanski mali izgublja vsako leto bolj in bolj
prave lastnosti mahovja . Tam, kjer nekdaj ni bilo videti
žive duše, kjer je vladala divja tihota, kjer ni bilo zapaziti
ne koščeka obdelane zemlje , ne stanovanj človeških ;
tam vozijo zdaj konji težko obložene vozove po utrjenih
cestah, tam žvižga zdaj hlapon, tam se bliskajo zdaj kose
pridnih koscev, rumeni zdaj rž in tam si ljudje že zidaj o
poslopja . Le sem ter tje so še kraji, iz kterih moremo
soditi, kakovo je nekdaj bilo to mahovje .
Da se dela mahovje, treba je samo rydvojnega dovolj
vode in ilovastih proti sredi nekoliko nagnjenih tál, da ne more
voda ne odtekati, ne zemljaje popijati. Zató se pa mahovj e
ravno tako lahko naredi na visoeih hribih kakor v ravnini . Da
se mahovje posuši in za polje pripravno naredi, treba tedaj
vodo odpeljati. Mnogokrat je dovolj, da se prevrta ilovica,
ki je pod šoto, da odteka voda skoz Luknjo v pesek,
ali v skalovje, ki leži pod ilovico .
Mislimo se prestavljene tje v sredo mahovja, kteremu
ljudje še niso mogli odpeljati vode, kjer tedaj rastó rast -
line le same od sebe brez človeške pripomoči. Ko pogledamo
po ravnini, vidimo, da se trese vroči, s sopari
napolnjeni zrak. Vse tiho je, le kaka priba se sem ter
tje oglaša. Le malo žuželk leta tiho po zraku. DaIječ
okrog je ni stvari visokeje od nas. Nekteri grmi so tukaj ,
ki so podobni borovju, drevju, ki sicer Ljubi peščena tla ;
pa to tu je blatni b or (Pinus obliqua, Sumpfkiefer) , ki
ostane vedno le nizek grm . Sem ter tje stoji kaka breza .
Pa brez števila je vrb na širokem mahovji. Se vé da jih
ne vidimo, ampak iskati jih moramo med mahovi in druzimi
nizkimi rastlinami. Vse so plaz e 6 a vrba (Salix
repens, kriechende Weide), ktere k večemu kakor gosje pero
debela stebelca ležé po tléh in se na koncu komaj za prst
dvigujejo kvišku.
Vse rastline so pritlične. Se mnogo nižih gr ov