Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

32
svoje njive teh sitnežev. Spomnite se kuhinjskih vrtov.
Posejani kapus mora pripuščati pogrnjeno mizo brezštevilnim
prezalcem in kmalo obdaja mlado zelje vse polno nepovabljenih
gostov.
To je naloga poljedelčeva, da se v tihem boji rastlin
za življenje le za nektere enostransko poteguje .
Polje in travnik .
Prišli smo iz šumskega zavetja na poljske ravnine in
travnike, kjer sicer solnee topleje sije, kjer pa tudi veter
bolj mrzlo brije.
Ozimine bolj in bolj zapirajo tla ; po ozArah je vedno
več in vedno bolj gosto drobnih travnih listkov med mahovjem,
čegar gospodarstvo je zdaj pri kraji . Po ledinah
se rjava tla skrivajo bolj in bolj pod rastlinsko zeleno pokrivalo,
ki je vsak dan gosteje .
Travniki komaj še zelené ; pa podvizuje se, da od -
pravijo zamazano zimsko obleko, in Flora pridno dela in
veže prve pisane cvetlice za zeleni plašč, ki se bo kmalu
preko njih raztegoval.
Kdor se ogleduje z neukimi, nepazljivimi očmi, temu
se travniki in polja ne zdé lepi pri vstajanji pomladi, sprehaja
se po njih, ne da se jih veseli, ampak da se koplje
v krepčalnem zraku in da se veseli petja, ki ga škrjane c
drobi, pred njim se dvigaje v solnčnati zrak. Veseliti se
hoče prvih metuljev, kakor on misli. Niso pa to prvi ,
ampak poslednji lanskega Ieta, ki so čez zimo v kakem
kotičku otrpnjeni čepeli in ki zdaj v toplem zraku neukretno
spet širijo velika krila.
On hoče tudi kaj takega hoče spet rabiti ud e
so mu po zimi za mizo pri delu skorej otrpnili .
Pa ko bi znal le gledati in paziti, našel bi po polji
in travnicih že življenja dovolj . Naj gre z nami.
Poglej, obrni se okrog, Podaj mi ljubica roko ,
Zelena gora, živ je log ; Pod milo poj deva nebo ,
Povsod pomladanski cvet Kjer njiva zopet zeleni ,
Vesoljni v svate vabi svet . Nad njo škrjanec žvrgoli .