Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
2 6<br />
Zastonj bi iskali pestičnih cvetov na s v i b i (Salix<br />
caprea, Sahlweide), ki stoji zraven leske . Ona nosi samo<br />
rumene pra gni6ne cvete. Morebiti prav dalječ proč stoji kak<br />
grm s pestičnimi cveti, ki je pa ves drugačen , kakor nag<br />
grm, ker unega cveti so zeleni . Vetrovi in žuželke morajo tu<br />
pomagati, da uni ne nosi jalovega cvetja, ampak da o svojem<br />
čas iztresa iz lepih lirasto razprezanih glavic s svetlo belo<br />
volno obdano seme. Kako so imele svibine mačice, da govori -<br />
mo po človeškem občutku, prijetno toplo po zimi nasproti leskovim.<br />
Naš vrbov grm ima po vitkih svojih šibah še nekoliko<br />
mačic, ki :so se ravno razvile. Sopirijo se v tenkem srebernem<br />
plašču, ki jih pokriva in ki je vzrok, dajih čutljivi slovensk i<br />
jezik imenuje mačice . Na glavi nosijo še čudno kapi podobn o<br />
lusko, ki jih je po zimi še čez zimski kožuh pokrivala in<br />
mraza varovala. Vrbe so pri nas edina drevesa, kterih popk i<br />
imajo tako čudno , iz enega kosa vrezano pokrivalo . Na g<br />
grm je pa ena izmed tistih vrst mnogovrstnega vrboveg a<br />
rod-6, ki pred listjem cvete in ki tedaj ima dvakrat na leto<br />
drugačno podobo.<br />
Ko kvišku pogledamo , vidimo še golo šibje in veje<br />
raznega drevja, ki stoji zraven močvirnega grmovja . Nevednemu<br />
so to ravno drevesa, ali so različnih vrst ali ne,<br />
in kterih, to je njemu vse eno . Po ''nak1jučbi stoji tukaj<br />
ravno pet različnih dreves , ki so vsa že v cvetji, preden<br />
se z listjem lepotiti začenjajo . Le na dveh brestih in na<br />
jesenu spoznamo od spodej , da ne spijo več, ker kimajo<br />
k nam doli s svojimi brezlistnimi , s cvetjem obloženimi<br />
vejami. Druga dva pa, jelša in trepetlika, imata pa svoje<br />
cvetne mačice visoko gori po vrh6h. Pa tudi tam gori vidimo,<br />
da je vse nekaj bolj polno po golih vejicah. To s o<br />
mačice teh dreves .<br />
Pripognili smo brestovo vejo (glej pod. 6.), in glej, vse<br />
polno je na njej cvetnih klob6i6kov , med tem ko listni popki<br />
še spavajo, kakor da v mladem pomladanskem zraku še dolgo<br />
ni dovolj prijetno za listje. Naj demo pa, da na enem brestu<br />
imajo mali cveti mnogo dalje peceljne , kakor na drugem .<br />
Po tem se prav dobro ločite dve brestovi vrsti. Ta z dolgopeceljnatimi<br />
cveti je dolgop e c el j nati bres t (Ulmu s<br />
effusa Flatterulme drugi je pa poljski brest (Ulmus
Change language