Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

od potoka. SoInce začenja v njih iz neviclijivo malih
kali izbujati tenke zelene niti alg, ki bodo pozneje plavale
v spolzkih šopkih okoli gladkega kamenja. Povsod je še
namočena široka potokova struga, po kterej poganja vs e
polno rastlin iz peska na videz nerodovitnega. Te rastline
so darovi neuničljivih korenik, ki so bile tedne in
dni pod vodo, in ki zdaj, ko so spet na soIncu in zraku ,
močno spet poganjajo stebla iz svojih ran. Tako obdajaj o
potok, kterega daiječ gori in doli v ozkej soteski lahko
pregledamo, močne rastline, ki rastó na oběh stran6h p o
prodnatem bregu, tu bolj gosto, tam bolj redko. Najbolj
se držé velikih skal, zraven kterih so bile pogubnih valov
še najbolj varovane globoko v mokra tla segajoče korenike .
Cez nekoliko tednov bodo že tukaj vse v cvetji močne
štible, kterih listi in stebelca se zdaj še komaj vidijo. Takrat
bodo molela kakor človek visoka stebla mo6virskega
o s l a d j a (Spiraea ulmaria, Sumpf-Spierstaude) z
lepimi kobuli belega cvetja nad rumeno cvetečo navadn o
pij a v ěni co (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie),
in nad rdeče cvetne klase močvirskega trnocelj a
(Stachys palustris, Sumpfziest) ; nad vse pa velikanske bili
velikega glistnika (Bromus giganteus , grosses Trespengras),
in bili sočnate pasje trave (Dactylis glomerata,
Knä,uelgras). Zdaj Že vidimo med mnogo obetajoČimi
gtiblami teh rastlin cvesti le hribj o reso ali Devic e
Mari j e pia e k (ebračica M ., Alchemilla vulgaris, Frauenmantel),
ki skriva goste svoje grozde pohlevno rumeno-zelenkastega
cvetja za listje unih rastlin. Zraven njenih
sočnato zelenih listnih šopov stoji prav kraj potoka sr et e n a
ali Ž e g n a n i koren (Geum rivale , Benediktenkraut) z
lirasto-pernatimi listi in z kimastimi rumeno-rdečkastimi
cveti .
Pa kakor je lepo v tej samoti, vendar moramo
proč, kajti vabi nas bujni nasprotni breg, ki se ves drugačen
vidi, kakor ta , po kterem smo doli prišli. Tu sij e
namreč solnce le do poldne, tam pa o poldne in po poldne .
Po senci pod visocimi smrekami na unej strani bile
so rastline bolj majhne ali saj bolj žalostnega pogleda ;
lega brega in gosta senca njih razvitev le slabo podpirate.