Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

219 —
ločevati. Beli brezov lub imenuje se p o v r h n j i lub (Perid.ermschichte),
ki na nijednem naših dreves ni tako debel ,
kakor na brezi . Pod njim leži prava s k o r j a (Borkenschichte).
Ce odlupimo povrhnji lub in skorjo , zagledam o
lego stanic, ki so vse lepo zelene . Ta lega tedaj izme d
vseh dreves pri brezi naj bolj zasluži, da jo imenujemo zelenico
(Grünschichte) . Pod njo pa leži čj e (Bast -
schichte), kije pri brezi drugačno, kakor pri drugem drevji ;
ni namreč sestavljeno iz tako dolgih stanic kakor n. pr .
lipovo in brestovo ličje.
Tu kraj razpotja stoji več dreves, ki jih koj spoznamo,
da so bresti, ker so oči že na-nje navajene. Iz
golih vrhov molé namreč povsod ravne, nategnjene vejice ,
po kterih stojé mladike v nam že znanem dvovrstnem ,
grebenastem redu (glej str. 203) . Debela debla se kmalu
razraščajo v močne veje. Pokriva jih globoko razpokan a
debela skorja . Pa ktera brestova vrst je to ? To se vendar
ne more videti zdaj ?! Nič laglje kakor to . Ako so brst i
(popki) 6rnkastovijol6asti in s tenkimi pritisnjenimi kocinicami
poraščeni, so to poljski bresti. Manji in bolj rtast i
brsti dolgopeceljnatega bresta so rjavi in prav goli. Obem a
lastno znamenje je pa, da luske njih brstov stojé dvovrstn o
premenjalno. Manj važna, }pa za razločitev dreves po zimi
večkrat mnogo vredna prikazen je ta, kako brsti stojé
po mladikah gledé na proge (obrobke) , na kterih so stali
lanski listi . Na brestih niso popki ravno nad obrobki Lanskih
listov, ampak stojé nekoliko napošev. Po tem se dobr o
ločita bukev in gaber, kterih popki so si sicer precej enaki ,
samo da stojé na bukvi napošev, na gabru pa vsak ravn o
nad listnim obrobkom.
Zraven brestov stoji drevo, 6egar lub ima po deblu
mnogo skoro okroglih, čim bolj proti tl6m, tim večih klo -
basic. Proti vrhu jih je vedno manj in so vedno manj e,
tako da je visoko gori lub precej gladek in sivo-zelenkast .
Vrh je gosto vejnat . Po vejicah je vse gosto grčic,
na kterih so odpadli listi popustili male skledičaste jamice .
To drevo je trepetlik a. Zdaj še laglje kakor tisti
dan v velikem travnu, ko srno jo videli v mladem bronast o
zelenem listji (str.56), spoznamo, da so njene mladike prav