Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

134
Samo da ima bolj kratke noge in dalji rep kakor drozgi .
Kobilar je spreten zidár. Gnjezdo splete gosto in mehk o
iz rastlinskih vlaken , volne in perja, in je obesi vselej
med rogovile kake ravno od debla proč rastóče veje, kjer
je dobro priveže.
Crešnje se nam kaj dobro prilegajo . Spominjamo se
zdaj , da jih je zanesel Lukul iz male Azije v Evropo .
Tedaj ima pa kobilar pravico, da pobira davek todi od
njih.
Prav pogrešamo, da ne verno za gotovo skoro o ni -
jednej domačej živali in rastlini, kje da je bila od začetka
domA. Vse to kaže, da Ijudje že neizmerno dolgo
imajo privajenih živali in da že ravno tako dolgo sejej o
in sadě posebne rastline. Da mora to že neizmerno dolg o
biti, vidi se tudi iz tega, ker narod v svojih pravlicah ni č
ne pripovedovati o tej stvari. Divje naše ěre gnje, ki
jim dr o b n ic e pravimo, niso res od začetka divje, ampak
le podivjane naslednice takih, ki jih je poprej že človek
bil požlahtnil. Rž in pšenica, poglavitni nag živež kje
da ste od začetka divje rastli, tega ne vemo, še dozdeva
se nam komaj . Ker želi vsak, kdor he količkaj misli, da
bi védel dogodbe vsega, kar stoji v zvezi s človeškim živ-
1jenjem v dušnem in telesnem oziru, zato se je marsikaj ž e
domišljalo, od kod da so prišle domače živali in žita , pa
se vendar do zdaj o tej stvari nič prav gotovega ni naglo .
Prav okrepčani gremo nazaj do železniške postaje .
skoro ves čas hodimo po senci do vasi, zraven ktere je
postaja . Po poti gredé zagledamo kraj travnika nekoliko
kobulnic, ki jih kosa ni zadela, in ki imajo že zrelo seme .
Dve kuhinjski rastlini ste, kteri ste gotovo izjemek'i z
splošnega pravila, in ki gotovo tu niste podivjani , ampak
ki od nekdaj že divje rastete po naših krajih . Ti dve
rastlini ste navadni kumin (Carum Carvi , K-iimmel ,
pod. 32. 6 *) in pa navadni koren ali mr kv a (Daucus
Carotta, gelbe Rübe, pod. 32. 3*) . Prve sejati n i
treba, kar divja nam daje oljnatega semena ; navadni koren
je pa še-le na njivah vdal se in spremenil lesenato kore-
*) Glej stran 127 .