Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
220<br />
kratke in močne, po kterih je listje zavolj dolgih ploknati h<br />
pecelj-nov moralo se majati, če je veter le količkaj popuhnil .<br />
Trepetlika je v njenem plemenu tako prav na sredi<br />
med njenima sestrama , med belo top olo (Populus alba)<br />
in med črno t o p o l o (Populus nigra) . Ta spomin oživlja<br />
spet v nas podobo trepetlike, ko slab veter piše skoz njen<br />
vrh ; kakor da bi se bliskalo iz nje, ko nam njeni gugajoči s e<br />
Listi pokazujejo zdaj sreberno belo spodnjo, zdaj temno-zelen o<br />
gornjo stran . Crna topola (jagned) je lahko spoznati na svetlo<br />
sivej globoko razpokanej skorji po deblu in na pepelnate m<br />
lubu po vejah , kterih mladike se lepo kvišku dvigujejo ,<br />
da delajo rahel vrh, ki je od dalječ podoben kupu oblakov .<br />
J e l g o bi tudi zdaj spoznali, če bi jo našli kje koli ;<br />
saj verno, da njeno deblo drži prav v vrh, in da poganja<br />
mnogo , pa le kratkih in drobnih vej . Se vé da je tudi<br />
mnogo jelševega grmovja , na kterem ni videti tega znamenja.<br />
Taki grmi izrastli so iz porobkov ; saj nijedno drev o<br />
ne poganja tako rado iz porobka, kakor jelša. Takrat pa<br />
moremo po strženu lahko spoznati jelšev grm. Najmanja<br />
vejica nam zadosti za to . Ce prerežemo jelševo vejico ,<br />
zagledamo namreč, da je njen stržen trirog1jat. Ako hočemo<br />
potem še vedeti, ali imamo vejo črne ali bele jelše<br />
v rokah, treba samo na lub pogledati . Bela jela ima gladek,<br />
siv lub ; črna jelša pa srhek, razpokan, rjav lub . Ak o<br />
bi dalje hteli imeti še kako zimsko znamenje za spoznanj e<br />
jeI, treba nam samo pogledati njih popke . Jelše so nam -<br />
reč edina drevesa, kterih popki imajo razločen, kratek ,<br />
debel pecelj .<br />
Stržen breze, najbliže sorodnice jelš, kaže na prerezu<br />
dolgo raztegnjeno, trivoglasto podobo .<br />
Hrasti sicer vselej do pomladi obdržé nekoliko suhega<br />
listja, po kterem jih je lahko spoznati. Ce bi pa kakov nagajiv<br />
prijatel hotel nas skušati s kako vejico, na kterej ni<br />
ne listja, ne brstov, si pa lahko pomagamo, če vejico napošev<br />
prerežemo . Prerez nam pokazuje lepo peterovoglast o<br />
zvezdico kot podobo stržena. Topoli imajo tudi to znamenj e<br />
pa petéri roglji strženove zvezdice so mnogo krajši, in potem<br />
pa lahko odloči mehki les , ki je tudi na drobnih vejah<br />
topolovih mnogo mehkeji od hrastovega.