Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

146
kterej toliko v-iših šotnih rastlin kali, raste in gine, je napravljena
iz prav umetnih pletenin .
Preden gremo z mahovja, bomo morebiti našli še
nekoliko rastlin., ki bodo opravičile popolnoma hvalo, ki
sera mu jo dajal. Tu koj stoji i č n j e k (Calla palustris,
Sumpf-Schlangenkraut), ki prav zeló opominja na tropišk o
svojo sestro „Calla aethiopica,” ki jo imajo ljudje sem ter
tje po sobah. Ta ima velike široko-suličaste liste, ki rastó
iz velike bole nožnice, iz ktere moli rumeni cvetni betič .
Uni njen evropejski brat pa ima srčaste liste, in nožnico,
ki je samo znotraj bela in ploščnata .
Tu nas mami lepi cvet ušivca (Pedicularis palustris ,
LN,usekraut), ker oponaša ustni cvet. Cie ga bolje pregledamo
, pa najdemo, da je zjalast, kakoršnega smo videli
že poprej na črnilcu . *) Ušivec ima imé svoje od prazne
vere kmetov, da živina od njega uši naleze, kar pa ni res .
V malej, vode polnej mlaki naselile so se tri rastline ,
ki rastó le po rn.očvirih. Prva je navadna m e š i nk a
(Utricularia vulgaris, gemeiner Was-serschlauch) . Na šibkih ,
čevelj dolgih steblih dvigujejo se rumenkasti, dolgopetasti,
čudni cveti , ki nas živo opominjajo na cvet nedotik e
(Impatiens Nolitangere, Springkraut) . Treba je nekoliko
misliti, da spoznamo v na drobno razrez1janih in koreninam
podobnih vejicah, ki jih s steblom vred lahko iz vode potegnemo,
da so to listi . Sem ter tje visé po nitkah, v
ktere so listi razcepljeni, mali, votli, z zrakom napolnjeni
mehovi. Morebiti jih imajo rastline za plavanje, ker se še
le, kedar ima rastlina cvesti, napolnijo z zrakom , da prizdignejo
steblo nad vodo, kjer se razcvetajo cveti. Druga
rastlina je s m r e 6ic a (Hippuris vulgaris , Tannenvedel),
ki je prav taka, kakor čevelj visoka smreka . Njen cvet
nima venčeca in samo en prašnik, pa zdaj ni videti več
cveta, ampak majhen koščičasti plod .
Brezštevilna nitasta stebla več par o ž n i c (Chara,
Armleuchter) napolnujejo vodo skoro popolnoma, kakor
smo to videli v močviru o rogatku in jezerolistu (gl . str . 97) .
Nitasta, jako vejnata stebla sestavljena so iz raztegnjenih
'') Glej stran 11 6.