Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

luske za zimski mraz . Tu zraven bukovega grma stoji
tudi hitro izrastlo , togo protje ostrolistega javorja.
Celo poletje raste , zato pa vidimo vedno na koncu vsak e
vejice mlade, 'go ne dorastle listke. Tako je tedaj tudi v
razvitji listnega nagega drevja polno različja . Tu je še
tretji štor. Se-le lani mu je bilo menda odvzeto deblo, kajt i
ležé še precej nove iveri okoli . Pa kakega drevesa je ta
gtor? Poganja sicer vse polno protja, pa čudnega listja n e
poznamo. Marsikteri izveden rastlinar ne bi morebiti v tem
zarezanem listji spoznal gladkega srčastega lipovega listja .
SiromašČni lip o v štor, ki mu z deblom niso tudi korenin
vzeli, s potrošnikom tudi ne roke nabiralke, ne v6, kaj
bi pael z živežem, ki ga dobiva iz korenin, in zato poganja
protje tako čudne liste, kakor da je pozabilo , kaj
da je . Breza dela ravno tako, da, včasih e bolj razuzdano
in enako počenja skoro vse naše listnato drevje . Pa tu ,
ta mlada, šibka debelca brez vej in z velikim rtastim
listjem , kdo poznA v njih mlade trepetlike? Se-le ko
bodo stareje in veče, poprijelo se bo njih listje okrogle ,
tumpaste' podobe, ki jim gré.
Tu curlja potočec med skalovjem in namaka zemlj o
dovolj . Rastline, bolj visoke kakor drugod, kažejo nam
njegov tek bolj očitno , kakor on sam. Iznied vseh najboIj
košati se prvak nagih gorjanskih dolin, veličastno
medvedovo l a tj e (Spiraea Auruncus, bocksbärtige
Spierstaude). Njegov bogato vejnat, vatel dolg cvetni lat,
potresen z neštevilnimi belilni cvetki, sveti se daIječ sko z
veje, in dobro dé očesu , ki išče mirne stvari v nemiru
gugajočih se vej. Poznamo že iz vrtov to krasno cvetlic o
kterej se ni treba sramovati v družbi košatih pisanih tujk.
Zdi se nam tudi, da že iz vrta poznamo uni grozd vijoličastega,
dobro dišečega cvetja na visokem steblu s širokimi
, dolgo-rtastimi listi . Se vé da je cela rastlina jak o
podobna no ě ni ei (Hesperis matronalis, Nachtviole) pa
vsa drugačna bo, ko bo razvila svoje velikanske, kako r
papir tenke luske . Na vsahnelem lanskem steblu vidim o
še ostanke njenih velikih plodov. Imé jej je b a bj a vera
(Lunaria rediviva, ausdauernde Mondviole). Povsod so porae
gani med te rastline lepi šopi praprot, ki tudi za-