Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
155<br />
peska, sicer j e pa ves zakopan v pesku. Kregiči vsak e<br />
vrste, ti krvoločni morilci lastnih svojih žlahtnikov, tekaj o<br />
sem ter tje po vročej suhej prsti, da M kaj vlovili. Zraven<br />
enega borovega debla vidimo tudi celi kup smeti. Vidi se,<br />
kakor da bi se gibal. To je mravljišče, po kterem mrgoli<br />
na tisoče mravelj ; nektere prenašajo svoje otroke, bub e<br />
(ki jih napak imenujemo mravIjinja jajca) na soince , nektere<br />
pa vlačijo smeti doli v predele, kjer se mora po -<br />
praviti vdrti hódnik . Od mravljišča vodijo uglajene ceste<br />
na vse kraje dalječ proč.<br />
Idim.o in poglejmo, kam vodi ta-le naj girja cesta .<br />
Pelje nas precej dalječ do studenčka , ki ga ne bi bili tú<br />
pričakovali. Zraven njega stoji nekoliko vrb in na njihovih<br />
sočnatih mladikah je vse polno ostudnih zelenih u gic. Med<br />
njimi lazijo mravlje, da srkajo medico, ki jo spuščajo ušice<br />
iz dveh cevi na zadku.<br />
Sicer tu tla niso nič bolj rodovitna, kakor drugod ;<br />
povsod ravno tista pe gčen,ina. Pa kjer jo namaka studenček ,<br />
ondi rast6 todi vse druge in bolj živo pisane rastline. Naj -<br />
bolj se nam stavlja pred oči precej visoka, lepo listnat a<br />
rastlina z vijol6astira cvetjem. To je m o č v ir sk a krvomo6nica<br />
(Geranium palustre, Sumpf-Storchschnabel). Tisti<br />
lepi dan vilikega travna srno bili tudi že našli eno krvomočnico,<br />
pa ta tukaj je lepša in ne smrdi tako neprijetno .<br />
Lirmé je bil postavil krvomočnice skupaj s sleznicami (Malvaceae)<br />
v šestnajsti razred, ker imajo oboje v en snopič<br />
zrasle prašnike .<br />
Studenec je privabil sem v ta kraj tudi volčjo nog o<br />
(Lycopus europaeus, Wolfsfuss), ki se vselej rada drži vode .<br />
Lahko spoznamo, da je visoka, kvišku stoječa rastlina z<br />
lepo zobatimi listi ustnica, da-si nima navadnih štirih, am -<br />
pak le dva prašnika. Sicer ima pa vsa znamenja svojega<br />
plemena. Linné se vé (la moral je v svojej enostranskej<br />
sestavi, v kterej števila prašnikov več kakor vse drug o<br />
veljajo, jo zarad tega ločiti od njenih prvih sorodnikov in<br />
vtakniti jo v popolnoma tujo družbo, med jesene in lipovke<br />
(Syringa), ki jej sicer niso nič mar. Ravno tako je mora l<br />
narediti še z dvema ustnicama, z rožmarinom in kadulj o<br />
(Salvia), in vtakniti jih v drugi razred ker imate tudi le