Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

— 113
vodo napoinjeni to ni lahko, ker so njih debelca na mnogih
krajih priraščena drugo na drugo .
Lišaji niso samo mičnih podobic, ki so mnogokrat
mučilne zastavice sistematikarjem , ampak so tudi posebni
zavolj čudnega svojega življenja . Zrak, rosa in dež, to je
njihov edini živež . Od mesta, kjer so , naj je skala, star
porobek, ali tla, ne tirjajo nič druzega, kakor da jih nosi.
Zraven pa še pri 1jud6h nimajo sreče ; ljudje so namreč
njih pravo ime oddali nekej kožnej bolezni, njih pa zdaj
imenujejo mahove, kar pa niso. Med lišaji raste todi le
maloktera rastlina , in to nekteri mahovi, posebno
o s tr oils ti go z dni mah (Racomitrium canescens, Zackenmlitzenmoos)
, čegar visoki, rahli rjavkasto - zeleni šopi
se svetijo nekako sreberno-sivo, ker vsak Listek nosi tenek ,
bel rt . Izmed trav se pridruži po imenu k r i v i n a s t a
masnica (Mra flexuosa, bogige Waldschmiele), med tem
ko izmed vigih rastlin se morete samo dve nagteti : lepo -
listi na v a dni vres (Erica vulgaris, Haidekraut), ki ravno
zdaj lepo rožno-rdeče cvete, in pa zajčje nožice (Gnaphalium
dioicum, zweihäusiges Ruhrkraut), kterih nektera
stebelca nosijo mnogo lepše cvete kakor druga . Cveti s o
namreč dvodomni, na nekterih steblih so samo mali rdeči
prašnični cveti, na drugih pa manj lepi pestični .
Ko pridemo na vrh, vidimo, da je druga stran grička
skalnata strmina, ki nas sili, da gremo po robu nekoliko
na okoli. Na enkrat so tla vsa drugačna in tedaj tudi
rastline , na njih. Pod steno je mala dolinica, ki jo stena
varuje poldanskega solnca. V dolinici izvira precej velik
studenec, ki si dalje doli med rebri in brežinami išče poti
do ravnine . Tu je vse bolj bujno zaragčeno, kakor vrh
puste pečine gori. Taki prostorčki odkrivajo nam v poletnej
svojej lepoti največo mnogovrstnost rastlin . Tu kraj
hladilnega mrzlega studenca v senci pod girocimi bukvam i
obvarujemo se lahko velike sparite . že uro dolgo nabirajo
se na zahodnem nebu črni hudourni oblaki, kteri m
se ravno nad nami svetlo-beli kupi oblakov nasproti val é
kakor da bo bitka med obojimi . Ne en vetrič se ne gane ,
vse je tiho in mirno, kakor da bi imelo občutka in spoznanja
za neizmerno sparico. Takrat, kedar leto donaga
Štirje letni časi . 8