Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

— 143
nenthau). Tenka vlaknata njena korenina ne sega v črn o
šoto, ampak srka svoj živež iz gostih, zeleno-belih šopov
š o tn e g a m a hú (Sphagnum, Torfmoos), na kterih naj raj e
poěiva. Na njih je razprostrta mična listna rožica . Dolgopeceljnati,
okrogli, nekoliko mesnati listi so bledo zeleni
in proti robu rdečkasti . Rdečkaste so tudi po gornjej strani
in po robu listov stoječe š6etinice, ki nosijo na konc''ih
glavičaste žlezice, polne nekake smole . Ako se vsede mal a
žuželka na list, se list skrěi, smolaste žlezice pa držé žuželko
vjeto. Gotovo je to lepo zelišče neznano bilo do zdaj
marsikteremu mojih spremljevalcev , akoravno raste skoro
na vsakem močvirnem travniku . Pa bojimo se — vod e
v čevlje.
Rosika obrne našo pazljivost na svoje nosače , na
mahove . Oni so, ki dajó imé temu tako pesebnemu kraju,
ki nas obdaja, in ki se mnogokrat kar na kratko mah
imenuje. Na prvi pogled vidimo, da so todi mahovi gospodarji.
Z vsake vrsti zelenilom, od bledega, sivega in rjavega
do najživejega, barvajo ravnino in napravljajo tla,
v kterih bodo stale korenine drugih rastlin . Iz njih se
tudi najbolj dela šota . Da se tega prepričamo in da vidimo,
kako rastó mahovi, zato jih odtrgamo ce16 kepo . Težka nam
je v roki, ker je napita vode , ki lije v curkih iz nje, č e
količkaj pritisnemo . Cela kepa mahú sestavljena je iz
brezštevilnih boIj enojnatih, ali bolj vejnatih, gosto listnatih
stebel, ki se x gosto skup drž6, kakor dlaka ověj e
volne . Pa vsako steblo je na zgornjem koncu zeleno, na
dolnjem rjavo. Zgoraj raste vedno daIje, spodaj pa odgnjiva
v tistej meri. Zató pa od zgoraj jasna zelena barv a
prelazi počasi do črne-rjave šotnih vlaken pri dnu. Na nijednem
posamnem steblu ne moremo pokazati mesta, o kterem
bi mogli reči : zgoraj je steblo živo, spodaj pa vsalmel o
tako to prelazi drugo v drugo. Tisti, ki rečejo , da rast
ni le menjava kemijskih ravnanj , se morejo na mahovem
steblu naučiti, da bodo verjeli .
Če preiščemo našo kepo mahú bolj na tanko, najdem o
da ima v mokrotnem svojem naročji skritih mnogo drugih
kalečih rastlin, kterim daje hrano in stan . Mah ima tedaj
dobro pravico , da se po njem imenuje ta kraj . Sploh se