Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

popolnoma zakrivate. Ovseno zrno (k, 1) je vselej kakor
ječmenovo zraščeno z ven6ečeNi-imi plevami. Zato pa iz mernika
ovsa, če ga obdela, ne dobi mnogo moke revni go -janee,
ki pšenice nikakor ne, jaro rž pa le na dobro sreč o
sejati more .
Po polji hod.6 vidimo, da so nektere njive, ko s o
se komaj ženjice še-le umaknile z njih, že spet na novo
preorane in posejane . To-le pšenige ravno orjejo, na unej
njivi pa že zeleni rastlina, drugim žitom nič kaj podobna.
Kako je to žito ? Pa glej, tam-le una njiva, bolj zgodaj
posejana, je že vsa belo-rdeče pisana. Cez nekoliko dn i
bo pa skoro vsa ravnina kakor pregrnjena z belo-rdečkastim
prtom . To žito je a j d a (helda, jejda, Polygonum Fagopyrum,
Buchweizen, Ilaidekorn), najlepši kinč naših slovenskih
krajev med šmarnima mašama . Le po bolj visocih
hribih, kjer bela žita dozorevajo še-le drugo polovico vélikega
srpana in prve polovice kimovca, ni te druge setve.
Glej, ta-le rastlinica je že popolnoma v cvetji. Odtrgajmo
jo, da jo bolje pogledamo. Rcle6kasto, kolenčasto
steblo nosi suličaste liste in več grozdov rdečkasto-beleg a
cvetja. Cvet nima posebne čaše in posebnega venčeca ,
ampak le enojno cvetno ogrinjalce, tako imenovani obod
(Perigon), ki je pa pravemu venčecu prav podoben. Ta
4—5 delen obod obdaja osem prašnikov in pestič, iz kterega
se bo naredil črn, svitel, trivoglast plod, ajdovo zrno .
Na dnu pestiča, tam, kjer so priraščene prašnične niti , s o
pa posebno malene žIezice, uredniki , ki skrgavajo slade k
sok. Ta sok srkajo in nabirajo bčele. Bčelarstvo na Slovenskem
ne bi moglo tako lepo napredovati, če ne bi sejali
toliko ajde. Mnogo ajde je prvi pogoj bčelarstva . Ni
je rastline pri nas, ki bi dajala toliko in tako vkusneg a
medů, kakor ajda. Zadnji dnevi vélikega srpana in pa
prvi dnevi kimovca, ako je mirno in toplo vreme, so tisti
dnevi, ko bčele nanosijo največ in najbolj ega medit. Treba
samo dopoldne tacega dneva hoditi med ajdovimi njivami
da nas že neizmerno prijeten duh opominja, da je tukaj
prava vtika fabrika medú. Kakor kolesa in kolesca v
fabriki, tako šumé in brenčé pridne delavke bčele okrog
ajdovih cvetov,
11 *