08.02.2013 Views

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

110<br />

skoz stew, ki nas je pripeljala od železniške postaje gori ,<br />

in spoznamo skoro vsa mesta, po kterih srno nabirali rastline,<br />

ki jih držimo v roki. Ko pregledamo ves široki prostor ,<br />

po kterem so rastle, zdi se nam , kakor da jih še le zdaj<br />

prav dobro poznamo, ko vemo, kje da so rastle . Se le<br />

zdaj se nam zdé , da so potrebni členi rastlinstva, ne le ,<br />

kakor iz zveze strgani stavki kake knjige .<br />

Ker stoji solnce visoko, zato se nam vidi kraj kakor<br />

ravnina, ker griči ne delajo senc in če ne bi videli različno<br />

nagnjenih leh po njivah, ne bi mogli razumeti, zakaj da<br />

se je tam doli vozovlak, ki se je ravno pokazal izpod<br />

hriba , izgubil spet v globoko zarezo ki se nam od tod<br />

popolnoma nepotrebna vidi .<br />

Pred nekterimi tedni bi bil ves ta kraj videti bolj živo -<br />

zelen, pa nekako bolj mrtev, zdaj pa je zavolj poljski h<br />

del vse nekako bolj živo, kar tudi danes v nedeljo ob -<br />

čutimo, akoravno ni videti človeka na polji ; dela so namreč<br />

popustila povsod svoje sledi. Ker tla todi niso povso d<br />

pripravna za njive, zato vidimo sledi različnih del. Ako bi bile<br />

čer in čez le njive, bil bi kraj pred nekterimi tedni prav<br />

brez ljudi ; kajti ravno pred košnjo ni na polji skoro nikakoršnega<br />

dela.<br />

Rumenkasto-zeleni so zdaj travniki, po kterih še sem<br />

ter tje seno leži v kupih . Po košnji so travniki nekoliko<br />

časa tern bolj bledo-zeleni, čem veča je bila trava na njih ,<br />

ker se v visokej travi ne more narejati listno zelenilo, ki<br />

hoče soinca imeti. Toda to dolgo trpelo ne bo ; na mestu<br />

pokošene množice trav vzrastia bo nova, obstoječa iz sami h<br />

oslabljencev, iz takih rastlin namreč, ki iz prištulj eneg a<br />

stebla morejo poganjati nove izrastke . To je vzrok, da<br />

je nekterih rastlin dobiti po travnikih od pomladi dojeseni .<br />

Pa želje nas vlečejo v gozd, ki nam mnogo obeta .<br />

Menda je stareji, kakor gozdnarstvo, ali saj gozdnarstv o<br />

še z njim ni imelo opravka. Drevje ni tako dolgočasn o<br />

nasej ano kakor rž na njivi, tu le smreke, tam le bori al i<br />

brasti, ampak vsakovrstno listno drevje in grmi so pomešani<br />

z jelovim drevjem. Vmes pa zeleni in cvete pisan a<br />

zmes. Zelišča, trave in mehki mahovi porazdelili so med<br />

sabo prostor pod drevjem . Tu stoji znamenje da se za-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!