Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
110<br />
skoz stew, ki nas je pripeljala od železniške postaje gori ,<br />
in spoznamo skoro vsa mesta, po kterih srno nabirali rastline,<br />
ki jih držimo v roki. Ko pregledamo ves široki prostor ,<br />
po kterem so rastle, zdi se nam , kakor da jih še le zdaj<br />
prav dobro poznamo, ko vemo, kje da so rastle . Se le<br />
zdaj se nam zdé , da so potrebni členi rastlinstva, ne le ,<br />
kakor iz zveze strgani stavki kake knjige .<br />
Ker stoji solnce visoko, zato se nam vidi kraj kakor<br />
ravnina, ker griči ne delajo senc in če ne bi videli različno<br />
nagnjenih leh po njivah, ne bi mogli razumeti, zakaj da<br />
se je tam doli vozovlak, ki se je ravno pokazal izpod<br />
hriba , izgubil spet v globoko zarezo ki se nam od tod<br />
popolnoma nepotrebna vidi .<br />
Pred nekterimi tedni bi bil ves ta kraj videti bolj živo -<br />
zelen, pa nekako bolj mrtev, zdaj pa je zavolj poljski h<br />
del vse nekako bolj živo, kar tudi danes v nedeljo ob -<br />
čutimo, akoravno ni videti človeka na polji ; dela so namreč<br />
popustila povsod svoje sledi. Ker tla todi niso povso d<br />
pripravna za njive, zato vidimo sledi različnih del. Ako bi bile<br />
čer in čez le njive, bil bi kraj pred nekterimi tedni prav<br />
brez ljudi ; kajti ravno pred košnjo ni na polji skoro nikakoršnega<br />
dela.<br />
Rumenkasto-zeleni so zdaj travniki, po kterih še sem<br />
ter tje seno leži v kupih . Po košnji so travniki nekoliko<br />
časa tern bolj bledo-zeleni, čem veča je bila trava na njih ,<br />
ker se v visokej travi ne more narejati listno zelenilo, ki<br />
hoče soinca imeti. Toda to dolgo trpelo ne bo ; na mestu<br />
pokošene množice trav vzrastia bo nova, obstoječa iz sami h<br />
oslabljencev, iz takih rastlin namreč, ki iz prištulj eneg a<br />
stebla morejo poganjati nove izrastke . To je vzrok, da<br />
je nekterih rastlin dobiti po travnikih od pomladi dojeseni .<br />
Pa želje nas vlečejo v gozd, ki nam mnogo obeta .<br />
Menda je stareji, kakor gozdnarstvo, ali saj gozdnarstv o<br />
še z njim ni imelo opravka. Drevje ni tako dolgočasn o<br />
nasej ano kakor rž na njivi, tu le smreke, tam le bori al i<br />
brasti, ampak vsakovrstno listno drevje in grmi so pomešani<br />
z jelovim drevjem. Vmes pa zeleni in cvete pisan a<br />
zmes. Zelišča, trave in mehki mahovi porazdelili so med<br />
sabo prostor pod drevjem . Tu stoji znamenje da se za-