Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

18
g a b e r (Carpinus Betulus) sta namreč po mejah mnogokrat
si soseda. Po nategnjenih ravnih drenovih vejah lahk o
je ločiti ozke rtaste listne brste od debelejih cvetnih .
Mični šopki razpokanih cvetnih brstov stojé sparoma p o
vejah, in kakor so cveti majhni , vendar zavijejo mejo , v
kterej raste trdni dren , v rahlo zlato-rumeno barvo .
Med tem, ko ogled.ujem.o male zlate cvetne zvezdice ,
v kterih zapazimo 4 cvetne lističe in okoli enega pestič a
4 prašnike , popiha voter na kratko in ostro skoz mejo,
kakor huda beseda, da se meja potrese in cela truma suhega
listja zašumi . Pa listje se še trdno drži in nerado
se še umakne iz mesta , ki se mu več ne spodobi ; nerad o
naredi prostor za napenjajoče se brste, kteri bi se radi ši -
rili in prosto razvijali .
Pod mejo najdemo pisane družnike ti6jega mleka .
Tu stoji krasna pegasta mrtva kopriva (Lamium
maculatum , gefleckter Bienensaug) s škrlatnimi ustnatimi
cveti . Sem ter tj e raste tudi bela pri s a dna kopriv a
(Lamium album) . Imenujete se mrtvi koprivi, ker ste
podobni koprivam, pa ne opečete prstov, ki ju trgajo .
Kolikorkrat koli se ta lepa rastlina pomladi med prvimi
pokaže in v poznej jeseni nas med poslednjimi zopet
zapušča, med tem ko dve drugi vrsti ravno tistega rodu ,
obsegalna mrtva kopriva (Lamium amplexicaule)
in š k r l a t n a m r t v a kopriva (Lamium purpureum) celi
čas med pomladjo in jesenjo rastete po vrtih in poljih toliko
krati se mi dozdeva, da nas vse opominja , da bolj premišljamo
rodbinske zveze med članovi rastlinstva .
Ne damo se zastonj na to opominjati . V čem pa tiči
pri mrtvih koprivah posebna moč opomina ? V tem, da
na vsacem svojem udu kažejo jasno in očitno značaj svojega
plemena — plemena, ki je za nas še posebno koristen in
važen.
Nag prvi pomladanski sprehod naj nam bo po tej
rastlini koristen .
Rastline , ki se prištevajo plemenu mrtve koprive ,
imenujejo se ustnice (Labiatae) , ker nosi njih enolisti -
&II, spodej cevast venčec, zgorej okoli široeega grla take ali
enake, ali vselej ustnicam podobne končke (a—c) . Ti končki