Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

192
paziti pravega gospodarstva. Kjer se z gozdom prav gospodari,
tam je v štirovoglaste prostore ravno tako raz -
deljen, kakor polje v njive ; tarn se gozd od njiv le v tern
razločuje, da v njem rastó visoka drevesa namesto hita .
Ti štirovoglati prostori so vvrsteni drug zraven druzega .
prvi ima najviše, tedaj najstareje drevje, vsaki sledeči p o
kakih deset let mlaj ge, najposlednji pa je poraščen s smrečicami
ali bori ali bukvami, ki so bile še-le pred malo leti
vsejane . Tam, kjer se z gozdom prav gospodari, se ne
seka vsacega leta toliko, kolikor le pripuščajo druga poljska
dela, ampak le kakih vsacih deset let enkrat. Nov
črt se pa potem spet zaseje z novim drevjem, ki se ravno
tako vrsti , kakor žito na njivi, kjer se tudi ne seje rž
vedno leto za letom na ravno tisto njivo . To je pa tudi
potrebno. Kjer je star smrekov gozd, postavim, tam so iz -
srkale smrekove korenine iz zemlje skoro vse snovi, ki so
za-nje ; tedaj bi le slabo mogle rasti smrečice, ki bi jih zasejali
potem, ko se bodo une posekale. Treba tedaj zasejati bukve ali
pa bore, kakorgnaje že zemlja. Priroda si tu tudi sama ne -
koliko pomaga, če človek sam neče delati v svojo korist.
rojstnem svojem kraji sem prepričal se, da ondi, kjerje bil tak o
čist bukov gozd, da ni bilo nijedne smreke v njem, je potem ,
ko so posekali bukve, izrastlo mnogo več smrek, kakor pa
bukev . ime so pozneje te iztrebili, ostala je sama čista smrekova
guma . Ravno tako tudi nasproti . Zato pa treba, da človek
v tej menjavi prirodo podpira na lastno veliko korist.
Kedar bodo ljudje hiše zidali le iz kamenja in opek,
kurili večidel le s premogom, takrat bodo gozdi izgubili
nekoliko vrednosti za stavbo in kurjavo. Takrat bodo pa
spet dobili popolnoma nazaj prvi in najbolj imenitni svoj
namen, namreč : vravnavanje zračne vlage . Saj je
znano , kolikega vpliva da so gozdi na vreme, tedaj na
rodovitnost kraja. Kjer ni gozdov, tam se vrsté hude plohe in
viharji z veliko sušo tako, da skoro ni prebivati po takih
krajih. heed so nam žalostni kraji od sivega domačina
Triglava do daljne Orne gore . Če borno dobro gospodarili
z gozdi, ki jih ge imamo nove sejali in sadili po goliČavah,
po kterih so nagi predniki sicer posekali drevje in
v Trst izvozili novega pa ne zasajali vedno bo lepše in