Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

200
jelša je eno najlepših naših dreves , ki v gorah do 4000
čevljev visokosti nad morjem še drevo ostaja .
Ce vzamemo obzir na obe jelši kakor na drevesi ,
imate obe prav posebni postavi, mnogo bolj posebni, kakor
marsiktero drugo drevo . Skoda, da na značaj posamnih
drevesnih vrsti, ki se izrazuje v deblu in razrasti, slikarj i
premalo pazijo, tako da tisti, kteremu ni vse eno : drev o
je drevo, ampak ki razločuje bukve, breste, jelše, jesen e
hraste itd ., se ne čuti zadovoljenega po slikariji , ki sicer
ljudi navdušuje . Saj tisti, ki slika cvetlice, tudi ne naredi
maku pet narezanih namesto štirih celorobih, tulpi ne sedem
ali pet namesto šest lističev, kdor živali slika, tudi ne
naredi svojim ovcam pet nog in dva repa, volom ne treh
rogov. Ravno tako nespametno je, da se na sploh imenitnih
slikarijah ni nič pazilo na razločne posebnosti raz -
nega drevja. Kdor pozna drevje (ni treba ravno , da je
izučen rastlinar), ta si mnogokrat ne more misliti posebnih
dreves v naslikanem drevji.
Jelše se približujejo nekoliko jelovemu drevju v ter
je na njih posrednje deblo spoznati skoro prav v vrh.
nda
Zato imajo pa vedno le tenke, pa prav mnogobrojne veje .
Skoro pri vsem drugem drevji, n. pr. pri bukvi, se bolj
ali manj visoko nad zemljo razdeli deblo tako v veje , da
ga ni v vrhu spoznati nikakoršnega posrednj ega debla .
Zato je pa obseg jelševega vrha na dolgo raztegnjeno jajčast,
pri bukvi pa bolj razširjen in obel .
Med obema razmerima v sredi stoji h r a s t . Na njem
je posrednje deblo spoznati sicer skoro prav v vrh, pa
od prve veje počenši, ki mnogokrat ni nič manj debela
kakor deblo od nje naprej gori, se krivi sem ter tje in
na vsacej krivini raste precej debela, skoro ravno proč
stoječa veja iz njega. To dobro razločujemo na hrastih, ki
stojé tu okrog nas. Debele krevljaste veje stojé večidel
dalječ narazen in se v konc6h razraščajo v goste in tenke
vejice. Od tega dobiva hrast svoj lep, raztrgan, iz dalje č
narazen stoječih kupov listja sestavljen vrh.
Hrasti okrog nas so dobi ali poletni hrast i
(Quercus pedunculata, Sommer- oder Stiel -Eiche), in pa
gradni (Quercus sessiliflora, Winter- oder Stein-Eiche) .