Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
18 6<br />
tega pričakuje veselje, kakoršno mu dati more edina<br />
jesen.<br />
Poleti treba prav bistrega pogleda, ako hočemo v<br />
gozdu, ki se steguje zraven pota, po kterem hodimo, več<br />
videti, kakor zmedeno zmes z listjem zaraščenega drevja .<br />
Ako ni čist hrastov gozd, ki se po krevljastih vejah in<br />
raztrganih vrhéh lahko loči od bukovega gozda, ampak<br />
če je pomešan listnik, kakoršnih je toliko po naših bregovih,<br />
je poleti na zadnje vendar le dolgočasnega pogled a<br />
tak gozd, ker ni moč izbrati v njem posameznosti .<br />
Pa ali je to res kaj tako posebnega, če poznam o<br />
vsako drevo že po podobi in po pisanih njegovih jesenskih<br />
barvah ? Kaj res to poveča veselje, ki ga vživamo pri pogledu<br />
lepega jesenskega kraja ? Brez posebnega premiselk a<br />
na to odgovorim : da . Tako vpraša tudi le tisti ki ne<br />
more odgovora razumeti.<br />
Sicer jako gnjusobno vodilo : „razdeli, ako hočeš °gospodovati,”<br />
ima tu vso svojo pravico. Razdeljujoče znanstvo<br />
je dušno grizalo ; ono je za duha ravno tak pripomoček<br />
užitka, kakor so za telo pripomoček okusa zobje, ki raz -<br />
grizejo sladki sad . Že v besedi okus tiči potrjenje t e<br />
resnice. Tudi duh ima okus in od njega moremo kar naprej<br />
že trditi, da veljajo za-nj ravno tisti zakoni, kako r<br />
za telesni okus .<br />
Na dosedanjih naših potih nismo bili sicer nemarni ,<br />
pa se vendar nismo bolj na drobno pečali z gozdi. Da<br />
srno pomladi imeli opraviti z jelovim drevjem, biloje prav<br />
naravno, ker to je edini čas, da ima ono nekoliko mladega<br />
prijaznega zelenja na sebi, sicer je pa dolgočasno in se<br />
ne gane, kakor da nima življenja v sebi .<br />
Zdaj se pa hitro približuje čas, ki nas vabi v gozd ;<br />
čas, ki spreminja zeleno enoličnost v pisano mnogovrstnost.<br />
Pa kakor se pomlad spremeni v leto, da sami ne<br />
vemo, kako, ravno tako veljá, to tudi o jeseni . Jz leta je<br />
jesen, da ne vemo kdaj in kako .<br />
Da proti jeseni vedno manj in manj rastlin raste in<br />
manj živali živi okrog nas, temu vemo samo ta vzrok,<br />
da je toplota in svetloba bolj napošev stoječega solnca<br />
vedno slabejša ; sicer pa vendar ostaja vse to za nas le ne-