Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
17 —<br />
je kakor skoro vse ustnice , polna prijetno dišečega olja ,<br />
zarad česarje to pleme tolike važnosti v kuhinji in v lekarnici<br />
in tudi na mizici, pred ktero si zenske lasé spletajo .<br />
Po bolj mokrotnih krajih ležé prav na tleh čevelj<br />
dolga , nitasta stebla rastline , ktere veliki zlato - rumen i<br />
cveti so, posebno lepi. Zató jej pa tudi narod pravi h o s t n a<br />
m a vri c a (Lysimachia nummularia, Wiesengeld) .<br />
Tukaj-le je pa kakor v kakem gozdu južne Amerike.<br />
S r o b r o t (Clematis Vitalba , Wald.rebe) vije se<br />
lepo kvišku med vejami tega grma, ki ga skoro popolnom a<br />
zakriva z gosto listnatimi svojimi vejami . Njegov plod je<br />
jako podoben plodu velikonočnice, na čemur lahko spoznamo ,<br />
da je tudi srobrot zlatičnica.<br />
Tam v senci grmovja se pa nekaj sveti rdeče, kakor<br />
korale . To so v male goste grozde nabrane jagode d i v -<br />
j ega b e z g a (Sambucus racemosa , traubiger Hollander) .<br />
Vroče afrikansko soince ne more dozoriti lepšega plodu !<br />
Zraven pa krasni grm njegovega brata , črnega b e z ga<br />
Sambucus nigra, schwarzer Hollander) ! Res lepo je tukaj !<br />
Pa izmed vseh cvetlic , kar smo jih danes našli, je<br />
najlepši brhki kJ in Čič (Dianthus superbus, stolze Nelke) ,<br />
ki nič manj lepo ne diši , kakor p e r n a t i klin6ič (Dianthus<br />
plumarius), ki ravno zdaj robi vrtne naše lehe ; cvetje<br />
ima pa še lepše, kakor ta. Caša njegova je valjasta , zgoraj<br />
petero-zoba, spodaj obdana s kratkimiluskami,kakoršne imaj o<br />
vsi klinčiči . Na plodnici stojita dva vratova, kakor pri pernatem<br />
klinčiču tudi , na kterem molita kakor dve dolgi bel i<br />
perjanici iz cveta . Vsa znamenja klinčnic lahko spet spoznamo<br />
na brhkem klinčiču.<br />
Pa ne smemo več tako , meni nič tebi nič , hodit i<br />
med šopi mičnega listja, ki raste izmed kamenja. To s o<br />
praproti, tisto skrivnostno pleme , čegar spredniki s o<br />
živeli Že v starodavnih časih, takrat ko so pokrivale zdaj<br />
slovensko zemljo vse drugačne rastline, kterih ostank e<br />
kopljemo zdaj kakor premog iz zem1je. Kjer praproti<br />
ne rastó, tam je ena lepota manj .<br />
Iz starodavnih časov obdržale so praproti še spomin<br />
tedanjih okoliščin. Takrat solnce še ni sijalo svitlo na