Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

20
stoječa (k), semena ali tvrdke (i) . Čaa je tudi kakor venče c
le iz enega kosa, je pa večidel peterozoba (Id) .
Taki cveti stojé vselej v kolobarji okoli stebla, v
vretencih, in sicer v pashah nasprot stoječih listov . Tak
razcvet (inflorescentia) imenuje se vretenast. Listi stoj é
na štirorobatem steblu vedno tako po dva in dva nasproti,
da stoji prvi, tretji , peti itd. pár na dveh nasprotnih debelnih
straneh, na vmes ležečih pa drugi, četrti, gesti itd .
Vsa ta znamenja ima mnogo slovenskih rastlin , k i
se pa po druzih znamenjih spet ločijo v rodove in vrsti .
Vse te rastline imajo ustnati cvet, 2 dalja in 2 krajša
prašnika, vse imajo 4 pestiče in en vrat, pri vseh stop
cveti vretenasto, vse imajo enolistno ča go, vse štirorobat o
steblo (m) , na kterem je vvrsteno listje sparoma . Plem e
ustnic je prirodno povedana znamenja so pa njegov značaj ,
ki loči njegove člene od vseh druzih rastlin .
Če se tedaj ustnice delé na rodove in vrsti , moraj o
znamenja, po kterih se te ločijo, iz kaj druzega vzeta biti,
kakor iz zgorej imenovanega. Rod mrtvih kopriv, post.
loči se od drugih po kapastej gornjej ustni in po dveh
tenkih rtastih koncih na vsacej strani grla (a, b, c) . Vrsti
mrtvih kopriv med sabo pa se ločijo po barvi in velikost i
cveta in po podobi listja, med tem ko vse imajo imenovana
rodbinska znamenja .
Na naših sprehodih borno mnogokrat srečali pleme
ustnic . Ne zabimo jih, da se na njih učimo, kako da
regi priroda zastavico , pripraviti edinstvo v veliko raznovrstnost
njenih bitij .
V naše] meji zagledamo namestnico druzega rastlinskega
plemena, ki je plemenu ustnic, bi rekel, ravno nasprotno.
Rastline tega plemena imenujejo se zlatičnic e
(Ranunculaceae, Hahnenfussgewachse), in v meji rastečej
reče se podlesna v et ernica (Anemone nemorosa, Hain -
Windröschen) . Ta je po celej Slovenii vedno in povsod
med prvimi napovedovalkami pomladi ; saj raste povsod
po togih in travnicih, ob plot& in mejah v večih ali manjih
družbah. Pazljivo oko jo koj spozná na ped dolgem, šibkem
steblu, ki nosi pri vrhu vedno tri trikrat zarezane