Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

— 175
linam v cvetje, spoznamo lahko , da rožmarin in kadulja
imata z volčjo nogo enako osodo (str. 155) ; ker manjkata
jima tudi dva prašnika, da ne moreta zraven drugih ustnic
stati v štirnajstem razredu Linné-ove sestave . Na prvi pogled
vendar ne verno prav, ali ima kaduljni cvet dva al i
štiri prašnike . Pa prepričamo se, da so to le štiri polovice
dveh prašnikov. Dve predalci, iz kterih so prašnice vselej
sestavljene, sta Be tu razločila in narazen stopili tako , da
vsako stoji na posebnem držalcu . Zato je pa videti, kakor
da bi bili štirje prašniki (pod. 29, u) .
Druga leha je obrobljena z rastlino, ktere veliko modro
cvetje nas ne sme zmotiti, da bi rnislili, da ni za kuh o
tukaj . Ta močno in prijetno dišeča rastlina, ki jo poznaj o
e kmetje, lekarji in rastlinarji, imenuje se i ž e p ali v e-
1 e n duh ali s i p an (Hyssopus officinalis, Ysop) . Prišla je
k nam iz bolj južnih krajev, na južnej strani naših planin
okrog Gorice že raste tudi divje. Akoravno ima štiri skor o
enako dolge, široko narazen stoječe prašnike, vendar koj
spoznamo, da je tudi ustnica (glej pod. 29. n) . Ravno t o
velja tudi o tej znanej rastlini, ktere listi dišé po citronah,
čejih svalkamo med prsti. Pravi se jej medunka ali
m e s a (Melissa officinalis, Melisse), ki jo razun po duhu
spoznamo po dvoustne] čaši (glej pod. 29, r) .
Na tem vrtu se prepričamo prav živo, da večidel skor o
vse domače, dišeče rastline so iz plemena ustnic, ki imaj o
v sebi tako mnogo vsakovrstnega prijetno dišečega hlap -
nega olja. Še štiri take rastline rastó tu . Prva izmed njih
je etr aj (Satureja hortensis, Gartensaturei, gl . pod. 29, o) .
Njenim suhim, ozkolistim in vejnatim grmičkom podobna
je zraven na druge] lehi rastoča navadna mat e r n a d uš
i ca (Thymus vulgaris, Thymian), iz suhih panjskih pus
m k nam zanesena sestrica d iv j e naše materne dušic e
(Thymus Serpyllum, Quendel, pod. 29, f) . Tudi m a j e r o n
(Origanum Majorana, Majoran), čegar kodravih sivo-zelenih
listov se vé da ne sme manjkati na tem vrtu, je ustnica.
Cvete le malokdaj, ker mu, rojenemu Afrikancu, je
premalo toplo pri nas. Po cvetji bi koj spoznali, da je
iz ravno tistega .od-ti kakor dobra m i s e (Origanurn