Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

28 —
Tako imajo mnogokrat tudi druga drevesa . Vitke viseč e
brezove gibe so že pokrite z zelenimi mladimi listki .
Pa poglejmo spet na zeleneča tla. Glej tu te-le mične
zelenkasto rumene strešice , ki se dvigujejo iz namočen e
zemlje komaj za prst visoko kraj potočecev močvirnega
kraja. Kaki mični ledvičasti, lepo narezani listi obdajaj o
sočnato steblo, ki se zgorej razširja v strešico, narejeno iz ve č
rumenih cvetov in iz listkov , ki so skorej tako rumeni kakor
so cveti . To je solzno ali s l z e n o v o zelce (Chrysosplenium
alternifolium, Goldmilzkraut), ki ga je po takih krajih ob tem
času povsod dosti® cvetu obdaja na ravnem, skorej štirovoglatem
plodišču osem kratkih prašnikov dva pestiča, kakor
osem kegljev svojega kralja tako pravilno stojé vsi enako dalječ
drug od drugega . Pa tu ne morejo tudi dalječ proč bit i
dišeče piŽemice (Adoxa moschatellina, Moschuskraut) ,
kajti navadno so dobre prijatlice solznega zelea. — Tukaj-le
rastó . Pod javorjem na bolj suhih tleh delajo majhen, ko -
maj štiri palce visok temno-zelen gozdek . Po celej podobi
in po listji opominjajo nas nekoliko na veternico . Cela rastlinica
oblečena je v priprosto temno zelenilo ; tudi pet cvetkov
tako, ki so vrh šibkega stebla zjedinjeni v klobčiček .
Ce liste malo med prstmi svalkamo, dišé nekoliko po pižmu .
Ta duh nahaja se večkrat v rastlinstvu in živalstvu kar
o drugih malokdaj velja .
Pa zdi se nam, da se s pazljivostjo našo tudi rastlin e
množé krog nas. Tu stoji sestra podlesne veternice, lepa
rumeno cveteča zla ti čn a s t a v eternica (Anemone ranunculoides)
, ki ima skorej vselej dva cveta. Zraven nj e
vidimo tudi (koj spoznamo ustnico) rumeno cvetečo p o -
goz dno k o p r i v o (Galeobdolon luteum, Waldnessel), ki
ima belo pegaste, sicer pa unim mrtve koprive prav podobne
liste. Pa da je to vse drugi rod, spoznamo lahk o
na ven6au , kterega spodnja ustna je precej pravilno trokrpa
. Tu se dvigujejo iz vlažnih tál do dveh čevljev visoke
brezlistne debele betve ; pokrite so le z zelenkasto vijol-
6astimi luskami in na zgornjem koncu nosijo neznatno gopasto
sivo-rdečkasto cvetje , ki je iz mnogobrojnih cveto v
ravno tako sestavljeno, kakor pri naših nebinah in solnčnieah.
To so betve r e p u h o v e (Tussilago Petasites Pest-