Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

109
leskovih predalcih semenska zrna priraščena le po enem
robu posreduje kožice . Bela gorčica loči se od njivsk e
po kocinastih luskih in daljših kljunih (c) . Od rodú
oger g ěice (Brassica), kterernu se prištevajo repa, kapus
z vsemi vrstmi zelja in kolerab , in tista ogerščica in semenska
repa, ki se sejete zavolj oljnatega semena, razločuje
se gorčični rod skoro le po žilicah, ki jih je videti
podolgoma po laskih (b) .
Prišli smo prav do gozda, ki pokriva gornji del hriba .
Ravno ko hočemo v gozd stopiti, zagledamo na voglu zadnj e
njive rasti vse polno male rastlinice, ki nas mika, da en o
utrgamo . To je najmanja rastlina iz plemena zlatičnic ,
kar lahko spoznamo, akoravno ima samo pet prašnikov.
Pestiči stojé na nitastem plodišču, ki se dviguje visoko
nad venčečeve lističe. Od todi tudi imé te rastline : mal l
mi gji rep (Myosurus minimus, kleiner Mauseschwanz) .
Je-li slovensko imé po latinskem, ali po nemškem imenu. ,
ki obe ravno to pomenite, ponarejeno, ali iz naroda vzeto ,
tega ne vem ; vsakako je rastlini primerno .
V senci tu pod gozdom hočemo si malo počiti, gredn o
zapustimo odprto polje, Rastline, ki so nas spremljale ,
so vzrok, da srno prav pozabili, da smo že dolgo hodili v
hrib, in zato je lepi pogled z visočine za nas na pol ne -
zaslužen dar. Morebiti se nam ne bi tako dopadlo, okrog
gledati, če ne bi bili se naučili tudi v malih stvar6h opazovati
in iskati velikosti. Kdor se pečá s spoznavanje m
rastlin, od kterih je vendar večidel odvisna podoba krajev,
temu niso všeč samo veličanski kraji, ki sploh slové, da
so lepi, ampak tudi pohlevne, mirne dolinice in ravnice ,
ki se širijo okrog nizkih gričev. Kdor prirodo in njena
bitja le količkaj pozna, temu je vsak kraj , naj ga pokrivajo
take ali take, ali nikake rastline , vedno kos prirodopisa,
kakor vidi misleč poznalec človeštva v vsakej yeselici,
v vsacem nedeljskem tepežu košček njegove povestnice.
Kraj, ki se pred nami razširja, nima posebno strmih
bregov, posebno visocih gora ; zato se nam pa dozdeva,
kakor da je ves široki prostor stvar] en le zavolj rastlin ,
ki srno jih na njem na gli . Po bregu doli vidimo skoz in