Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
109<br />
leskovih predalcih semenska zrna priraščena le po enem<br />
robu posreduje kožice . Bela gorčica loči se od njivsk e<br />
po kocinastih luskih in daljših kljunih (c) . Od rodú<br />
oger g ěice (Brassica), kterernu se prištevajo repa, kapus<br />
z vsemi vrstmi zelja in kolerab , in tista ogerščica in semenska<br />
repa, ki se sejete zavolj oljnatega semena, razločuje<br />
se gorčični rod skoro le po žilicah, ki jih je videti<br />
podolgoma po laskih (b) .<br />
Prišli smo prav do gozda, ki pokriva gornji del hriba .<br />
Ravno ko hočemo v gozd stopiti, zagledamo na voglu zadnj e<br />
njive rasti vse polno male rastlinice, ki nas mika, da en o<br />
utrgamo . To je najmanja rastlina iz plemena zlatičnic ,<br />
kar lahko spoznamo, akoravno ima samo pet prašnikov.<br />
Pestiči stojé na nitastem plodišču, ki se dviguje visoko<br />
nad venčečeve lističe. Od todi tudi imé te rastline : mal l<br />
mi gji rep (Myosurus minimus, kleiner Mauseschwanz) .<br />
Je-li slovensko imé po latinskem, ali po nemškem imenu. ,<br />
ki obe ravno to pomenite, ponarejeno, ali iz naroda vzeto ,<br />
tega ne vem ; vsakako je rastlini primerno .<br />
V senci tu pod gozdom hočemo si malo počiti, gredn o<br />
zapustimo odprto polje, Rastline, ki so nas spremljale ,<br />
so vzrok, da srno prav pozabili, da smo že dolgo hodili v<br />
hrib, in zato je lepi pogled z visočine za nas na pol ne -<br />
zaslužen dar. Morebiti se nam ne bi tako dopadlo, okrog<br />
gledati, če ne bi bili se naučili tudi v malih stvar6h opazovati<br />
in iskati velikosti. Kdor se pečá s spoznavanje m<br />
rastlin, od kterih je vendar večidel odvisna podoba krajev,<br />
temu niso všeč samo veličanski kraji, ki sploh slové, da<br />
so lepi, ampak tudi pohlevne, mirne dolinice in ravnice ,<br />
ki se širijo okrog nizkih gričev. Kdor prirodo in njena<br />
bitja le količkaj pozna, temu je vsak kraj , naj ga pokrivajo<br />
take ali take, ali nikake rastline , vedno kos prirodopisa,<br />
kakor vidi misleč poznalec človeštva v vsakej yeselici,<br />
v vsacem nedeljskem tepežu košček njegove povestnice.<br />
Kraj, ki se pred nami razširja, nima posebno strmih<br />
bregov, posebno visocih gora ; zato se nam pa dozdeva,<br />
kakor da je ves široki prostor stvar] en le zavolj rastlin ,<br />
ki srno jih na njem na gli . Po bregu doli vidimo skoz in