Matica Slovenska v Ljubljani. 1867.

189
čisti jesenski zrak tudi podpira naše znanstvo raznega
blaga, iz kterega je sestavljena pred nami razgrnjena po -
doba. Cist in prozoren je, da se vse dobro in ostro razloči.
Da je jesenski zrak bolj čist, teinu je več vzrokov. Pred
vsem fib/6 v slabem izparivanji vode. Skoro pri kraji j e
le življenje listja, ktero tvarno najbolj obstoji v izparivanji
vode. Toplota je tudi Že manj a, in dviguje tedaj
tudi manj vodne pare v zrak. Kar se po dnevi izpari
vode, to se v bolj hladne] noči spremeni spet vodo, v
roso, ki jo bomo kmalu kakega jutra videli zmrznjen o
(slano) . Da je tedaj jesenski zrak manj dimast, temu
je tedaj en vzrok ta, da je manj vodene pare v njem .
Ne moremo si kaj, da ne M pogledali kraja med nogami
skoz, ali saj z nagnjeno glavo pod pasho skoz. Ni
nikaka omama, če vidimo tako kraj mnogo lepši, kakor
sicer. Znanost je že premišljevala to prikazen, da si je
ni popolnoma še razjasnila. Verjetno je, da pride to od
tudi, ker v nagnjenej glavi kri bolj tišči na oči, kakor
sicer, in da zato vidimo vse barve bolj žive. Posebno
lepo višnjevo se na ta način vidi nebo .
Iz mesta, kjer stojimo, vidimo precej velik kos lepe
slovenske zemlje. Prirodne sile, zrak, voda, ogenj itd. in
tudi človek so jo prenarejaii, da je zdaj taka, kakoršnaje .
Hribček, na kterem stojimo, je konec gorovja, ki
e razširja na levo proti večeru ; pred nami se steguj e
precej široka ravnina, iz ktere mol 'seri ter tj e griči in
gorice. Ravnino obdajajo vse na okrog hribje, ki se ravno
pred nami proti severu povzdigujejo v visoke planine na
kterih se že sveti leto'6nji sneg.
Ker solnee že nizko stoji, zato je mnogo dolinic in jarkov
le v senci, gore so razsvetljene le od ene strani, njih s6nee
se stegujejo na desno čez niže griče , zato se pa mnogo
lože spoznamo v tej čudnej zmesi hribov in dolin. Če bi
solnee še visoko stalo, bil bi naš vžitek mnogo manj i.
Zato pa vsak, kdor se hoče veseliti pogleda na lep kraj ,
ali slikar, ki ga slikati hoče, si izbere zato večerni čas ,
ker večerno solnce razdeli mu v sto delov to, kar bi se
mu o poldne videlo le kakor nejasen, bliščeč kup gor .
Globok jarek deli naš hribček od nasprotnega brega,